Osem let papeževanja Benedikta XVI.: Papeževe kateheze pri splošnih avdiencah

Benedikt XVI. je takoj po izvolitvi začel opravljati naloge in obveznosti, ki pripadajo Petrovemu nasledniku. Med temi imajo pomembno mesto kateheze, ki jih papež ima pri splošnih avidencah ob sredah, ko se sreča z verniki in romarji iz vsega sveta. Tukaj lahko neposredno prisluhnemo papeževemu učenju in razlaganju cerkvenega nauka. Benedikt XVI. nam je v osmih letih pontifikata približal zgodovino krščanstva, Cerkve in cerkvenega nauka. Začel je z Jezusom, nadaljeval z apostoli, cerkvenimi očeti in pisci, velikimi svetniki in svetnicami, ki so skozi vso cerkveno zgodovino bogatili in usmerjali pot Cerkve.

»Želel sem se poimenovati Benedikt XVI.«
Benedikt XVI. se je prvič srečal z verniki pri splošni avdienci teden dni po izvolitvi, v sredo, 27. aprila 2005. Med svojo prvo katehezo je pojasnil izbiro imena Benedikt XVI. Takole je dejal: »Med tem prvim srečanjem bi se želel predvsem zaustaviti pri imenu, ki sem ga izbral, ko sem postal rimski škof in pastir vesoljne Cerkve. Želel sem se poimenovati Benedikt XVI., da bi se idealno povezal s častitljivim papežem Benediktom XV., ki je Cerkev vodil v težkem času prve svetovne vojne. Bil je pogumen in resničen prerok miru; z neutrudnim pogumom si je prizadeval najprej za preprečitev vojne in nato za omejitev njenih posledic. V njegove sledi želim postaviti svoje poslanstvo in službo za spravo in harmonijo med ljudmi in narodi, globoko prepričan, da je velika dobrina miru predvsem dar Boga, žal zelo krhek in dragocen dar, ki ga je treba prositi, varovati in graditi dan za dnem s prispevanjem vseh.«

Skrivnost odnosa med Kristusom in Cerkvijo
Prvo leto so kateheze ob sredah bile namenjene komentiranju psalmov, ki se molijo pri hvalnicah in večernicah. Benedikt XVI. je tako nadaljeval cikel katehez svojega predhodnika Janeza Pavla II. in ga februarja 2006 sklenil z Magnifikatom, hvalnico Device Marije.

V sredo, 15. marca 2006, Benedikt XVI. začne svoj cikel katehez, ki ga nameni »skrivnosti odnosa med Kristusom in Cerkvijo«. »Cerkev je bila ustanovljena na temelju apostolov kot skupnosti vere, upanja in ljubezni,« začne papež katehezo. »Preko apostolov pridemo do samega Jezusa. Cerkev se je začela graditi takrat, ko se je nekaj ribičev in Galileje srečalo z Jezusom, ko so se pustili osvojiti njegovemu pogledu, njegovemu glasu, njegovemu toplemu in močnemu povabilu: Hodite za menoj, iz vas bom naredil ribiče ljudi!« Ko izbere dvanajstere, s tem da jih uvede v občestveno življenje s sabo in ti postanejo soudeleženi v njegovem poslanstvu oznanjevanja kraljestva z besedami in deli, Jezus hoče povedati, da je prišel čas, ko se bo ponovno sestavilo Božje ljudstvo.

Benedikt XVI. takrat tudi zatrdi, da lahko zadnjo večerjo razumemo kot dejanje ustanovitve Cerkve, kajti takrat Jezus daruje samega sebe in tako ustanovi novo skupnost, ki je povezana v občestvo z njim samim. Element občestvenosti in edinosti bo papež Benedikt XVI. postavljal v ospredje skozi ves svoj pontifikat, ga vpletal v številne nagovore duhovnikov, škofov, cerkvenih ustanov in predvsem med srečanji ekumenske narave.

»Dvanajst apostolov je najbolj očitno znamenje Jezusove volje glede obstoja in poslanstva njegove Cerkve, zagotovilo, da med Kristusom in Cerkvijo ni nobenega nasprotja: neločljiva sta, kljub grehom ljudi, ki sestavljajo Cerkev.« Ne moremo imeti Jezusa brez Cerkve, ki jo je on sam ustvaril, je poudaril papež. Med učlovečenim Božjim Sinom in Cerkvijo obstaja globoka, neločljiva in skrivnostna kontinuiteta, v moči katere je Jezus navzoč tudi danes med svojim ljudstvom. »Vedno je naš sodobnik, vedno je sodobnik v Cerkvi, zgrajeni na temelju apostolov, živ je v nasledstvu apostolov. Ta njegova prisotnost v skupnosti, v kateri se nam vedno daje, je razlog našega veselja. Da, Kristus je z nami, Božje kraljestvo prihaja,« je poudaril papež in tako izpostavil aktualnost Kristusa, njegovega evangelija in Cerkve tudi za današnjega človeka.

Univerzalna razsežnost Jezusovega poslanstva postane še jasnejša po njegovem vstajenju, ko apostole pošlje oznanjat po vsem svetu, vsem narodom. To poslanstvo se nadaljuje tudi danes. Jezusovo naročilo, da je narode treba povezati v njegovo ljubezen, se vedno nadaljuje. »To je naše upanje in to je tudi naša naloga: prispevati k tej vesoljnosti, k pravi edinosti v bogastvu kultur, v občestvu z našim pravim Gospodom Jezusom Kristusom« (Kateheza, 22. marec 2006).

Apostolsko nasledstvo
V eni od naslednjih katehez (10. maj 2006) Benedikt XVI. spregovori o apostolskem nasledstvu: »Apostolskost cerkvenega občestva je v zvestobi nauku in praksi apostolov, preko katerih je zagotovljena zgodovinska in duhovna vez Cerkve s Kristusom. Apostolsko nasledstvo škofovske službe je pot, ki zagotavlja zvesto posredovanje apostolskega pričevanja … Po apostolskem nasledstvu nas dosega Kristus: po besedah apostolov in njihovih naslednikov nam govori On; po njihovih rokah On deluje v zakramentih; v njihovem pogledu je njegovi pogled, ki nam daje čutiti, da smo ljubljeni in sprejeti v Božje srce. Tudi danes, tako kot na začetku, je Kristus sam pravi pastir in varuh naših duš in mi mu sledimo z velikim zaupanjem, hvaležnostjo in veseljem.«

Do konca leta 2006 Benedikt XVI. pri katehezah govori o apostolih, začenši s sv. Petrom, ki mu posveti tri kateheze, vključno s sv. Pavlom, katerega življenje in nauk osvetli v štirih katehezah. Slednjemu bo namenil poseben sklop katehez v Pavlovem letu. Ne izpusti niti Juda Iškarjota in Matija ter Pavlova sodelavca Timoteja in Tita. V začetku leta 2007 govori o prvem mučencu, sv. Štefanu, ter drugih pričevalcih vere iz časa začetkov krščanstva. Preko pomembnih osebnosti, svetnikov in mučencev, prvih teologov in škofov osvetli začetke Cerkve in življenje kristjanov v prvih stoletjih.

Audio: