Papež Frančišek: Kristjani imajo pogosto obraze, ki se držijo bolj kot da bi šli
na pogrebni sprevod kot pa slavit Boga
VATIKAN (petek, 31. maj 2013, RV) – Sveti Duh je »avtor« krščanskega
veselja. Za oznanjevanje evangelija pa je nujno imeti v srcu to veselje, ki ga podarja
Božji Duh. Tako je med današnjo jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte ponovil papež
Frančišek. Med pridigo je torej izhajajoč iz današnje Božje besede spregovoril o krščanskem
veselju. Zarisal je razmejitveno črto glede žalosti, s katero je zaznamovano tudi
krščansko življenje. A z obrazi, ki se držijo kot na pogrebu, ni mogoče oznanjati
Jezusa. Kristjani po papeževih besedah nismo vajeni govoriti o radosti in veselju,
ampak nam nasprotno pogosto celo bolj odgovarja pritoževanje.
V današnjem prvem
berilu smo med drugim prebrali besede: veseli se, vriskaj, Gospod je v tvoji sredi.
V evangeliju pa smo slišali, kako je dete v Elizabetinem telesu »od veselja poskočilo«,
ko je zaslišalo Marijine besede. Tisti, ki nam daje veselje, je Sveti Duh: »On
je avtor veselja, stvarnik veselja. In to veselje v Duhu nam daje pravo krščansko
svobodo. Brez veselja mi kristjani ne moremo postati svobodni, ampak postanemo
sužnji naših žalosti.« Pavel VI. je govoril, kot je spomnil papež Frančišek, da
evangelija ni mogoče širiti »z žalostnimi, obupanimi, malodušnimi kristjani«.
Ta drža je namreč nekoliko »pogrebna«. »Kristjani imajo pogosto obraze,
ki se držijo bolj kot da bi šli na pogrebni sprevod kot pa slavit Boga.«
Slavljenje
izvira iz veselja. Papež Frančišek si je zastavil vprašanje, kako se pravzaprav slavi
Boga. Ali nekdo, ki je pri maši, Boga le prosi in se mu zahvaljuje, ali pa ga tudi
slavi? Slavi se tako, da se gre ven iz sebe, da se s slavljenjem »izgublja
čas«. »Če ne slaviš Boga, ne poznaš tiste zastonjskosti izgubljanja časa s
slavljenjem Boga, in maša se zdi dolga.« Tudi večnost bo slavljenje Boga
in zagotovo ne bo dolgočasna, ampak bo lepa, je zatrdil papež Frančišek.
Nato
je še dodal, da nam je pri slavljenju in veselju zgled Jezusova Mati. Spomnil je tudi,
da jo Cerkev imenuje »Vzrok našega veselja« (Causa Nostrae Letitiae). In sicer
zato, ker nam prinaša največje veselje, ki je Jezus. »Moliti moramo k Mariji, da
bi nam s prinašanjem Jezusa podarila milost veselja in svobode veselja. Da bi nam
podarila milost slavljenja, slavljenja z zastonjsko slavilno molitvijo, slavilno,
ker je On vedno vreden slave.«