Papež med splošno avdienco: Kultura odpadkov se ne nanaša samo na odmetavanje hrane,
ampak tudi človeka
VATIKAN (sreda, 5. junij 2013, RV) – Papež Frančišek je med današnjo splošno
avdienco govoril o okolju. Danes namreč poteka svetovni dan okolja, ki opozarja na
pretirano odmetavanje hrane. Frančišek je vernike, zbrane na Trgu sv. Petra, spodbudil,
naj z vso resnostjo spoštujejo in varujejo okolje, so pozorni do vsake osebe ter se
zoperstavijo kulturi odmetavanja. Spomnil je na Prvo Mojzesovo knjigo, kjer Bog postavi
moškega in žensko na zemljo zato, da bi jo obdelovala in varovala. Po papeževih besedah
se pri tem moramo vprašati, kaj to pomeni in ali stvarstvo zares obdelujemo in varujemo
ali pa ga izkoriščamo in zanemarjamo.
Ne, stvarstva ne varujemo in ne spoštujemo! Obdelovati
in varovati stvarstvo je Božje naročilo, ki ga ni dal samo na začetku zgodovine, ampak
ga daje vsakemu med nami. Gre za del njegovega načrta in pomeni, da naj odgovorno
skrbimo za svet, ga spreminjamo tako, da bo postal vrt, kraj, primeren za bivanje
vseh ljudi. Benedikt XVI. je večkrat spomnil, da ta naloga, ki nam jo je zaupal Bog
Stvarnik, od nas zahteva, da sprejmemo ritem in logiko stvarstva, je dejal Frančišek.
»Nas pa,« je nadaljeval, »pogosto vodi napuh gospodovanja, posedovanja,
manipuliranja, izkoriščanja. Ne, stvarstva ne varujemo, ne spoštujemo, ne smatramo
ga kot zastonjski dar, za katerega je treba skrbeti. Izgubljamo držo čudenja,
kontemplacije in poslušanja stvarstva.« Ne znamo več brati ritma zgodovine o ljubezni
Boga s človekom. Do tega pa po Frančiškovih besedah pride zato, ker razmišljamo in
živimo na horizontalni način, oddaljili smo se od Boga, ne beremo njegovih znamenj.
Kultura
odpadkov – ne samo hrana, tudi človek »Obdelovati in varovati«
pa se ne nanaša samo na odnos med nami in okoljem, med človekom in stvarstvom, ampak
tudi na človeške odnose. Papeži so govorili o ekologiji človeka, ki
je tesno povezana z ekologijo okolja. Danes živimo trenutek krize, kar vidimo
tudi v okolju, predvsem pa pri človeku, je zatrdil Frančišek in poudaril, da je danes
človeška oseba v nevarnosti in to je velik problem za ekologijo človeka. »Nevarnost
je resna, kajti vzrok problema ni površinski, ampak globok: ne gre samo za
vprašanje ekonomije, ampak za vprašanje etike in antropologije. To je Cerkev večkrat
poudarila.« Mnogi sicer temu pritrjujejo, vendar pa sistem ostaja enak, kajti
gospodujejo nam dinamike ekonomije in financ, ki jih primanjkuje etika. »To, kar
nam danes ukazuje, ni človek, ampak je denar,« je opozoril papež Frančišek. »Bog,
naš Oče, naloge varovati zemljo ni dal denarju, ampak nam, moškim in ženskam.
Mi imamo to nalogo.« Nadaljeval je, da so ljudje pogosto žrtvovani idolom profita
in potrošnje: to je »kultura odpadkov«, kar je papež Frančišek ponazoril s
primeri. Ko se pokvari računalnik, je to tragedija, a revščina, pomanjkanje, težave
mnogih ljudi pa postanejo nekaj normalnega. Če brezdomci od mraza umirajo na cesti
ali če so po svetu otroci, ki nimajo jesti, to ni novica, zdi se nekaj normalnega.
Če pa padejo točke na borzi, to pomeni tragedijo. Na ta način se odmetava ljudi, nas,
osebe; odvrže se nas, kot da smo odpadki, je poudaril papež Frančišek.
Ko
odvržemo hrano, lačnega prikrajšamo za obrok Opozoril je, da
»kultura odpadkov« teži k temu, da bi postala splošna miselnost. Človeškega
življenja, osebe se več ne smatra kot najvišjo vrednoto, ki jo je treba spoštovati
in varovati, še posebej če je to revež ali invalid, če še ni koristen – kot nerojen
otrok – ali če ni več koristen – kot ostarela oseba. »Ta kultura odpadkov nas je
naredila neobčutljive tudi glede prehrambnih odpadkov, kar je še posebej vredno graje,
ko po vsem svetu številne osebe in družine trpijo zaradi lakote in podhranjenosti.«
Včasih so naši stari starši bili zelo pozorni na to, da se nič od stare hrane ni metalo
stran. Potrošništvo pa nas je privedlo do tega, da smo se navadili na odvečno in nepotrebno
hrano, ki ji ne znamo več dati prave vrednosti, ki daleč presega ekonomska merila.
»Dobro si zapomnimo,« je poudaril Frančišek, »da hrana, ki jo vržemo stran,
je kot da bi revnega in lačnega oropali obroka.« Pri tem je papež vse pozval,
naj razmislijo o problemu pomanjkanja in odmetavanja hrane, da bi se resno lotili
tega problema ter našli poti in načine za solidarnost do ljudi v pomanjkanju.
Vsi
so jedli in se nasitili Papež je ob koncu kateheze še spomnil na evangelij,
ki se je bral na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi. Jezus nasiti množico ljudi
s petimi hlebi kruha in dvema ribama. Pomemben je zaključek evangeljskega odlomka:
»Vsi so jedli in se nasitili. Pobrali so, kar jim je ostalo, in tega je bilo za
dvanajst košar koščkov.« Jezus prosi učence, naj nič ne zavržejo. Pomenljivo je
tudi število dvanajstih košar, ki pomeni dvanajst izraelskih rodov in simbolično predstavlja
vse ljudstvo. »To nam govori, da kadar se hrana razdeli pravično, nihče ni prikrajšan
za nujno, vsaka skupnost lahko poskrbi za potrebe najrevnejših. Ekologija človeka
in ekologija okolja hodita skupaj,« je sklenil Frančišek.