Papež v Domu sv. Marte: Iz srca se pritoževati pred Bogom zaradi trpljenja ni greh
VATIKAN (sreda, 5. junij 2013, RV) – Pritoževati se Bogu zaradi svojega trpljenja
ni greh, ampak je molitev, ki prihaja h Gospodu iz srca. Tako je med pridigo pri maši
v kapeli Doma sv. Marte danes zjutraj zatrdil papež Frančišek. Oprl se je na današnje
prvo berilo, ki nam podaja zgodbo o Tobiji in Sari. Gre za dve pravični osebi, ki
živita v dramatičnih razmerah. Oba v svoji neizmerni bolečini Boga prosita, da bi
umrla. Kot je dejal papež, se Tobija in Sara nahajata v skrajnem položaju bivanja
in iščeta izhod. Zato se pritožujeta, vendar ne preklinjata.
»Pritoževati
se pred Bogom ni greh.« Je le oblika molitve, ki jo Gospod sliši. On posluša naše
tožbe, je zatrdil papež in spomnil na velike svetopisemske like, kot sta Job ali Jeremija.
Ta dva se pritožujeta celo s preklinjanjem dneva, ko sta bila rojena. A to je po papeževih
besedah človeško. Mnoge osebe živijo v skrajnih situacijah: podhranjeni otroci, begunci
ali neozdravljivo bolni. Tudi v današnjem evangeliju saduceji Jezusu pripovedujejo
o skrajnem položaju žene, ki ji je umrlo sedem mož. Saduceji o njej govorijo zgolj
kot o nekem »moralnem primeru«, je opozoril papež. Nato je nadaljeval z vprašanjem,
namenjenim vsem nam: »Kadar pomislimo na te ljudi, ki veliko trpijo, ali pomislimo
nanje zgolj kot na moralni primer, nekakšne ideje, ali pomislimo z našim srcem in
tudi z našim mesom?« Papež Frančišek je nadaljeval, da mu ni všeč, kadar se o
takih situacijah govori na »zelo akademski in nečloveški način«, pogosto tudi
le s statistikami.
V Cerkvi je veliko oseb, ki živijo v skrajnih razmerah.
V teh primerih je potrebno storiti to, kar pravi Jezus: moliti zanje. »Vstopiti
morajo v moje srce, biti morajo moja skrb: moj brat, ki trpi, moja sestra, ki trpi.«
Gospoda moramo prositi, naj se ozre na tistega, ki joče in trpi. Moliti je potrebno,
kot je še dodal papež Frančišek, z mesom: »Naj moli naše meso. Ne z idejami, molimo
s srcem.«
Tobijeva in Sarina molitev, četudi prosita za smrt, nam dajeta
upanje. Kot je poudaril papež, je namreč njuna molitev pri Bogu sprejeta. Ne odgovori
jima s smrtjo, pač pa Tobijo ozdravi in Sari da moža. Molitev vedno doseže Božjo slavo,
če je le molitev srca. Kadar gre zgolj za moralni primer, pa se to ne zgodi, saj taka
molitev nikoli ne izhaja iz nas samih, gre za nekaj, kar nas v resnici niti ne zanima.
Papež Frančišek je na koncu pridige zato povabil k molitvi za vse, ki živijo v dramatičnih
razmerah, ki trpijo in kot Jezus na križu vpijejo: »Oče, zakaj si me zapustil?«
Molimo, je sklenil papež, da bi naše molitve dospele do Boga in nam bile vsem nekoliko
v tolažbo.