Papež Frančišek udeležencem zasedanja FAO: Lakota je škandal
VATIKAN (četrtek, 20. junij 2013, RV) – Papež Frančišek je danes v avdienco
sprejel udeležence 38. zasedanja Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
(FAO). Le-to poteka v Rimu od 15. do 22. junija, udeležuje pa se ga okoli 400 predstavnikov
različnih narodov in kultur. Papež jih je v nagovoru najprej spomnil, da so se zbrali
z namenom poiskati ustrezne odgovore na vprašanje, kako »razdeliti vsakdanji kruh«.
Današnja situacija v svetu je med drugim težka zaradi problemov, ki so povezani z
varnostjo, številnimi spori, klimatskimi spremembami, ohranjanjem biološke raznovrstnosti.
Vse te situacije od FAO zahtevajo okrepljeno zavzetost pri soočenju s težavami v kmetijskem
svetu. Splošno znano je, da je sedanja proizvodnja zadostna, a da kljub temu na milijone
oseb trpi in umira zaradi lakote. To pa je po papeževih besedah »škandal«.
»Potrebno
je najti načine, da bi vsi lahko uživali sadove zemlje.« Ne le, da bi se
izognili večanju razlike med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki se morajo zadovoljiti
z drobtinicami. Ampak tudi in predvsem zaradi potrebe po pravičnosti, nepristranskosti
in spoštovanja do vsakega človeškega bitja. »Oseba in človekovo dostojanstvo
sta v nevarnosti, da postaneta abstrakcija, ko gre za vprašanja kot so uporaba sile,
vojna, podhranjenost, izključenost, kršenje temeljnih svoboščin ali finančna
špekulacija, ki v tem trenutku pogojuje ceno živil in jih obravnava kot vsako
drugo blago, pozabljajoč na njihov prvotni namen.« Papež Frančišek
je nadaljeval, da bi morala biti oseba in človekovo dostojanstvo stebra, na katerih
bi gradili skupna pravila in ogrodje, sposobne odpraviti razdeljenosti. V tej smeri
je zatorej nujno boriti se proti kratkovidnim ekonomskim interesom in logiki oblasti,
ki jo ima v rokah manjšina. Ta izključuje večino svetovnega prebivalstva in proizvaja
revščino ter odrinjenost na rob, kar razkraja družbo. Prav tako se je nujno boriti
proti korupciji, je še dodal papež Frančišek.
Zatem je opomnil na krizo prepričanj
in vrednot, ki je v izvoru današnje situacije. Ta tudi od FAO zahteva, da se loti
zavestnega in resnega dela prenove. In sicer take prenove, ki bi zagotovila funkcionalnost,
transparentnost in nepristranskost. Papež je dodal, da vsaka reforma zahteva večjo
zavest o odgovornosti vsakega posameznika. Potrebno je odpreti srce. Potrebno je preseči
ravnodušnost ali težnjo, da bi pogledali na drugo stran. Potrebno je videti nujne
potrebe in zaupati, da bodo v prihodnosti dozoreli rezultati sedanjega delovanja.
»Iti naprej na konstruktiven in rodoviten način v različnih vlogah in odgovornostih
pomeni sposobnost analiziranja, razumevanja in podarjanja, pomeni zapustiti kakršnokoli
skušnjavo po oblasti, po imeti v lasti vse več ali po iskanju lastnega interesa
namesto da bi služili človeški družini in znotraj nje še posebej manj premožnim
in vsem, ki še vedno trpijo zaradi lakote in podhranjenosti.«
Prvi učinek
težke prehrambne krize, kot je nadaljeval papež, je izkoreninjenost oseb iz njihovega
okolja. Ta boleča ločitev se razširi tudi na bivanjsko in duhovno področje. Človek
je v nevarnosti, da izgubi še tisto malo gotovosti, ki jo je morebiti imel. V tem
oziru pa je nujno okrepiti prepričanje, da je družina prvi kraj, kjer se vsaka oseba
začne razvijati. V njej se človeško bitje namreč odpre za življenje in tisto naravno
potrebo po sklepanju odnosov z drugimi. Pogosto so prav družinske vezi bistvenega
pomena za trdnost družbenih odnosov, za vzgojno delo in za celosten razvoj. In sicer
zaradi izkušnje ljubezni, odgovorne solidarnosti med generacijami in medsebojnega
zaupanja. To pa so po besedah papeža Frančiška obenem elementi, ki lahko celo človeštvo
vodijo k resničnemu bratstvu. In sicer z občutkom, da so vsi ena sama družina, v kateri
je največ pozornosti namenjeno najšibkejšim.
Prepoznati je treba, tako je sklenil
papež Frančišek, da gre boj proti lakoti preko iskanja dialoga in bratstva. Za FAO
to pomeni, da mora biti njen prispevek v pogajanjih med državami, kadar gre za odločilne
procese, zaznamovan »s spodbujanjem kulture srečanja in kulture solidarnosti«.