Izšla je prva okrožnica papeža Frančiška: Lumen fidei – Luč vere
VATIKAN (petek, 5. julij 2013, RV) – Danes je izšla prva okrožnica papeža
Frančiška z naslovom Lumen fidei – Luč vere. Dokument, ki so ga dopoldne
predstavili na tiskovnem uradu Svetega sedeža, je razdeljen na štiri poglavja. V uvodu
papež Frančišek zapiše, da je Lumen fidei skoraj v celoti pripravil zaslužni
papež Benedikt XVI. in da je sam dodal nekaj dopolnil. Okrožnico o veri je zato treba
prišteti k prvima dvema okrožnicama Benedikta XVI. o ljubezni in upanju.
Sicer
pa Frančišek v uvodnem poglavju predstavi povode za pripravo dokumenta. Predvsem gre
za obnovitev luči, ki je lastna veri in ki zmore razsvetliti celotno človeško bivanje,
človeku pomagati pri razlikovanju med dobrim in slabim, še posebej v moderni dobi,
kjer je verovanje zoperstavljeno iskanju in je vera opredeljena kot iluzija, kot skok
v prazno, ki ogroža človekovo svobodo. Kot drugo želi okrožnica Lumen fidei
– glede na to, da je izšla v letu vere – okrepiti zaznavanje prostranosti obzorij,
ki jih vera odpira za izpovedovanje v edinosti in celovitosti. Vera namreč ni v naprej
znana predpostavka, ampak je Božji dar, ki ga je treba gojiti in krepiti. »Kdor
veruje, vidi,« piše papež, kajti luč vere prihaja od Boga in je zmožna razsvetliti
celotno človekovo eksistenco. Izhaja iz preteklosti, iz spomina na Jezusovo življenje,
a gre tudi v prihodnost, da bi nam odprla velika obzorja.
V prvem poglavju,
ki nosi naslov Verovali smo v ljubezen, papež Frančišek vero pojasni kot poslušanje
Božje besede, kot klic, da izstopimo iz svoje samote in se odpremo za novo
življenje, in kot obljubo prihodnosti, ki nam zagotavlja nadaljevanje naše
poti v času in je zato tesno povezana z upanjem. Vera je zaupanje v usmiljeno Božjo
ljubezen, je razpoložljivost, da nas Božji klic vedno znova preoblikuje, je zastonjski
dar Boga, ki nas prosi ponižnosti in poguma, da se mu zaupamo in izročimo. Papež v
ospredje postavi Jezusa, ki je »zanesljiva priča« in »vreden vere«,
kot ključni vidik vere v Jezusa pa izpostavi »soudeleženost v njegovem načinu gledanja«.
Drugo
poglavje, z naslovom Če ne boste verovali, ne boste spoznali, govori o tesni
vezi med vero in resnico. »Vera brez resnice ne rešuje,« piše papež, ostaja
lepa pravljica, projekcija naših želja po sreči. Okrožnica nato poudarja še vez med
vero in ljubeznijo, iz česar izhaja, da torej tudi ljubezni in resnice ni mogoče ločiti.
In ker se poznavanje vere rodi iz zveste Božje ljubezni, sta med seboj neločljivi
tudi resnica in zvestoba. Papež nato spregovori o dialogu med vero in razumom ter
med drugim poudari, da vera ni nepopustljiva in da vernik ni prevzeten. Resnica nas
namreč dela ponižne in nas vodi v sobivanje in spoštovanje drugega.
Evangelizaciji
je posvečeno tretje poglavje okrožnice in nosi naslov Izročil sem vam, kar sem
prejel. V tej povezavi papež govori o zakramentih, evharistiji, izpovedovanju
vere, molitvi, desetih Božjih zapovedih. Med drugim poudari, da je vera ena sama,
zato jo je treba izpovedovati v vsej njeni čistosti in celovitosti: »edinost vere
je edinost Cerkve«.
Zadnje, četrto poglavje okrožnice o veri nosi naslov
Bog jim je pripravil mesto in pojasnjuje povezanost med vero in skupnim dobrim.
Vera, ki se rodi iz Božje ljubezni, ustvarja trdne vezi med ljudmi in konkretno služi
pravičnosti, pravu in miru. Vera je blaginja za vse, je skupno dobro. Okrožnica se
nato osredotoči na nekatera okolja, ki jih razsvetljuje vera: najprej je to družina,
utemeljena na zakonski zvezi, nato so tu mladi in seveda vsi družbeni odnosi. Govora
je še o naravi ter tudi trpljenju in smrti. Papež Frančišek sklene s spodbudo, naj
ne dopustimo, da se nam ukrade upanje.