VATIKAN (nedelja, 14. Julij 2013, RV) – »Kdo je jokal ob smrti teh bratov
in sester? Kdo je jokal za temi osebami, ki so bile na čolnu? Za mladimi mamami z
otroki? Za temi možmi, ki so hoteli nekaj, da bi vzdrževali lastne družine? Smo družba,
ki je pozabila jokati, pozabila 'trpeti z': globalizacija ravnodušnosti nam
je odvzela zmožnost jokati.« Te besede je papež Frančišek izgovoril na Lampedusi,
majhnem italijanskem otoku, ki je zadnja leta cilj številnih afriških migrantov. Nesreče
na morju so pogoste, smrtne žrtve migrantov velike.
Papež na Lampedusi:
Padli smo v globalizacijo ravnodušnosti Lampedusa je bila Frančiškovo prvo
apostolsko potovanje po Italiji. Opravil ga je v ponedeljek, 8. julija. Njegov namen
je bil moliti za vse, ki so na poti proti Evropi na morju izgubili življenje, opogumiti
te, ki so srečno pristali na obali in so prisiljeni ostati v tamkajšnjem sprejemnem
centru, ter spodbuditi domačine in lokalno Cerkev, ki širokosrčno pomagajo osebam
v iskanju boljšega življenja. »Danes se v svetu nihče ne čuti odgovornega
za to dogajanje,« je dejal papež Frančišek. »Izgubili smo smisel za
bratsko odgovornost. Padli smo v hinavsko držo duhovnika in levita, o katerima govori
Jezus v priliki o usmiljenem Samarijanu: gledamo na pol mrtvega brata na robu ceste,
morda pomislimo 'Ubožec' in nadaljujemo svojo pot, saj on ni naša naloga. In
tako se pomirimo, čutimo se na mestu. Kultura blagostanja, ki nas vodi v to, da mislimo
le nase, nas dela neobčutljive za krike drugih; živimo v milnih mehurčkih, ki so lepi,
a niso nič, so prazno in začasno slepilo, ki vodi v ravnodušnost do drugih, vodi v
globalizacijo ravnodušnosti. V tem svetu globalizacije smo padli v globalizacijo ravnodušnosti.
Navadili smo se trpljenja drugega, ki se nas ne tiče, nas ne zanima, ni naša
stvar,« so odmevale Frančiškove besede.
Med poletjem Frančiškovo
prvo apostolsko potovanje v tujino Obisk Lampeduse, srečanje z migranti
in domačini, je bil zadnji večji dogodek papeža Frančiška pred poletnim oddihom. V
minulem tednu sveti oče ni več maševal v kapeli Doma sv. Marte v navzočnosti vernikov,
kot smo to bili vajeni od začetka njegovega papeževanja. Prav tako so ves julij in
avgust odpovedane splošne avdience ob sredah ter vse ostale vrste avdienc. V teh poletnih
mesecih papeža Frančiška čaka prvo apostolsko potovanje v tujino. Namenjeno bo mladim.
Papež bo namreč konec julija odpotoval v Rio de Janeiro in se udeležil svetovnega
dneva mladih.
Papež semeniščnikom, novinkam in novincem: veselje
tolažbe, Kristusov križ, molitev »Križ s Kristusom je vedno tisti, ki zagotavlja
rodovitnost našega poslanstva. Iz križa, najvišjega dejanja usmiljenja in ljubezni,
se ponovno rodimo kot nova bitja,« je dejal papež Frančišek pred enim tednom,
v nedeljo, 7. julija, ko je daroval sveto mašo v baziliki sv. Petra. Udeležilo se
je je okoli šest tisoč semeniščnikov, novink in novincev, ki so ob letu vere priromali
na grob sv. Petra. Papež jim je v pridigi spregovoril o veselju tolažbe, Kristusovem
križu in molitvi. »Vsak kristjan, predvsem pa mi smo poklicani prinašati
to sporočilo upanja, ki daje vedrino in veselje: to je Božja tolažba, njegova nežnost
do nas.« A najprej moramo sami doživeti to Gospodovo tolažbo in ljubezen. To je
pomembno, da bi poslanstvo bilo rodovitno: čutiti Božjo tolažbo in jo posredovati
drugim. »Ne bojte se, Gospod je Gospod tolažbe, je Gospod nežnosti,« jih je
spodbudil in dejal, da danes ljudje sicer potrebujejo besede, a predvsem potrebujejo
njihovo pričevanje o usmiljenju in nežnosti Gospoda, ki ogreje srce, obuja upanje
in priteguje k dobremu.
Ne bojte se veselja »Jezus noče
delovati sam. Prišel je, da bi na svet prinesel Božjo ljubezen, in želi jo
širiti v stilu občestva, stilu bratstva. Zato takoj oblikuje
skupnost učencev, ki je misijonarska skupnost. Takoj jih uri za poslanstvo.«
Tako je papež Frančišek zatrdil prejšnjo nedeljo pred opoldansko molitvijo Angelovo
čaščenje. »Protagonist je en sam, je Gospod, protagonist je Gospodova milost.
Naše veselje pa je v tem, da smo njegovi učenci, njegovi prijatelji.« Zbrane na
Trgu sv. Petra je še spodbudil k veselju: »Ne bojte se biti veseli, ne bojte se
veselja; tistega veselja, ki nam ga da Gospod, ko mu pustimo vstopiti v naše življenje.
Pustimo mu, da vstopi v naše življenje in nas povabi, naj izstopimo iz sebe in se
odpravimo na življenjske periferije oznanjat evangelij.«