Papež Frančišek med jutranjo mašo: Kjer je Jezus, tam so ponižnost, blagost in
ljubezen
VATIKAN (torek, 3. september 2013, RV) – »Kjer je Jezus, tam so ponižnost,
blagost in ljubezen,« je povedal papež Frančišek med današnjo jutranjo mašo v
kapeli Doma sv. Marte. Med pridigo je spregovoril o razliki med Jezusovo 'mirno lučjo',
ki govori našemu srcu, in 'lučjo sveta', 'umetno 'lučjo', ki nas dela nadute in ošabne.
Krščanska
identiteta je identiteta luči in ne teme, je zatrdil Frančišek in pri tem izhajal
iz besed sv. Pavla: »Vi pa, bratje, niste v temi«; »vsi vi ste otroci
luči«. Ta luč v svetu ni bila dobro sprejeta, je pojasnjeval papež. A Jezus
je prišel ravno zato, da bi nas rešil greha, njegova luč nas rešuje teme. Po drugi
strani pa danes mislimo, da je mogoče imeti luč z mnogimi znanstvenimi in človeškimi
stvarmi: »Vse se lahko spozna, lahko imamo znanje o vsem in to luč o stvareh.
A Jezusova luč je nekaj drugega. To ni luč nevednosti, ne. Je luč učenosti in modrosti.
Je nekaj drugega kot luč sveta. Luč, ki nam jo ponuja svet, je umetna luč. Morda močna,
močna kot ognjemet, kot 'fleš' pri fotografiranju, a močnejša je Jezusova luč. Jezusova
luč je blaga luč, je mirna luč, je luč miru, je kot luč v božični noči, brez prevzetnosti.«
To
je luč, ki nam ponuja in daje mir, je nadaljeval papež Frančišek. Jezusova luč ne
dela spektakla, ampak je luč, ki se poraja v srcu. Res pa je, da se hudič velikokrat
preobleče v angela luči, všeč mu je namreč posnemati Jezusa in se delati dobrega;
govori nam mirno, kot je govoril Jezusu v puščavi. Zato po Frančiškovih besedah moramo
prositi Gospoda modrosti razločevanja, da bi prepoznali, kdaj je Jezus tisti, ki nam
daje luč, in kdaj je to hudič, preoblečen v angela luči: »Mnogi verjamejo, da živijo
v luči, a so v temi in se tega ne zavedajo. Kakšna je luč, ki nam jo daje Jezus? Jezusovo
luč lahko prepoznamo, kajti to je luč, ki je ponižna, ni luč, ki se vsiljuje, ampak
je ponižna. Je blaga luč, z močjo blagosti. Je luč, ki govori srcu, in je tudi luč,
ki ti ponuja križ. Če smo v svoji notranji luči blagi ljudje, slišimo Jezusov glas
v srcu in brez strahu gledamo križ: to je Jezusova luč.«
Nasprotno pa,
če nas luč dela ošabne in zaradi nje gledamo z viška na druge, jih preziramo, nas
vodi v napuh, potem to ni Jezusova luč: je luč hudiča, ki se je preoblekel v Jezusa,
v angela luči. Način, kako razlikovati med pravo in lažno lučjo, je po papeževih besedah
tole: »Vedno kjer je Jezus, tam so ponižnost, blagost, ljubezen in križ.« Nikoli
ne bomo našli Jezusa, ki ne bi bil ponižen, blag, brez ljubezni in brez križa. Moramo
torej hoditi za njim, brez strahu; slediti luč, kajti Jezusova luč je lepa in zelo
dobro dene, je zatrdil papež Frančišek. Jezus, kot beremo v današnjem evangeliju,
izžene hudiča, in ljudje so prestrašeni pred to besedo, ki lahko prežene nečiste duhove.
»Jezus ne potrebuje vojske, da bi pregnal demone, ne potrebuje ošabnosti,
ne potrebuje moči, napuha,« je dejal papež. »Kakšna je ta beseda, da z oblastjo
in močjo ukazuje nečistim duhovom in odhajajo? To je ponižna, blaga beseda, z veliko
ljubezni. Je beseda, ki nas spremlja v trenutkih križa. Prosimo Gospoda,«
je sklenil pridigo papež Frančišek, »da nam danes podari milost svoje luči
in nas nauči razločevati, kdaj je luč njegova in kdaj je umetna luč, ki jo ustvari
sovražnik, da bi nas prevaral.«