Papež Frančišek pri jutranji maši: Jezusova navzočnost v kristjanovem življenju -
kot obljuba, kot prošnja, kot poslanstvo
VATIKAN (četrtek, 5. september 2013, RV) – Jezus je v življenju kristjana
navzoč na tri načine: kot obljuba, ki tolaži, kot prošnja za velikodušnost in kot
poslanstvo, ki ga je treba izvršiti. Na te načine se Kristus razodeva v kristjanovem
življenju, mu ponuja podporo in vsakemu zaupa nalogo. O tem je papež Frančišek govoril
pri pridigi med današnjo jutranjo mašo v Domu sv. Marte.
Spregovoril je o
prizoru iz današnjega evangelija, kjer beremo o Jezusu, ki se ribičem Petru, Jakobu
in Janezu razodene z znamenjem obilnega ulova. Jezus Petru, ki ga je to znamenje pretreslo,
obljubi, da bo postal ribič ljudi. Nato ga povabi, naj pusti vse in hodi za njim,
mu torej zaupa poslanstvo. Gospod je v življenje apostolov prišel s čudežem, je povedal
papež Frančišek. A k nam ne prihaja vedno s čudežem, pa vendar ga lahko čutimo: »Vedno
ko Gospod pride v naše življenje, ko pride v naše srce, ti reče besedo,
izreče nam besedo in tudi to obljubo: Hodi naprej … pogum, ne boj se,
kajti izvršil boš to! To je povabilo v poslanstvo, povabilo, da sledimo Njega. In
ko čutimo tisti drugi trenutek, vidimo, da je v našem življenju nekaj,
kar ne gre prav, kar moramo popraviti, in to velikodušno zapustimo. Ali pa je v našem
življenju nekaj dobrega, a Gospod nas navdihne, naj to zapustimo, da bi mu sledili
bolj od blizu, kot se je to zgodilo z apostoli: vse so zapustili, pravi evangelij.
Potegnili so čolne k obali in zapustili vse: čolne, mreže, vse. In so
šli za njim.«
Papež Frančišek je nadaljeval, da Jezus ne zahteva, da pustimo
vse za nek cilj, ki ostaja nejasen tistemu, ki se je odločil hoditi za njim. Ravno
nasprotno, cilj je takoj jasno viden, je dinamičen cilj. »Jezus nikoli ne pravi:
Hodi za menoj, ne da bi dal tudi poslanstvo. Ne!« je pojasnjeval papež. »'Hodi
za menoj in jaz ti bom storil to.' 'Hodi za mano zaradi tega.' 'Če hočeš biti popoln,
pusti vse in hodi za menoj, da boš postal popoln.' Vedno je tu poslanstvo,«
je poudaril. »Mi hodimo po Jezusovi poti, da bi nekaj naredili. Hoditi po Jezusovi
poti ni nek spektakel. Hodimo za njim, da bi nekaj naredili: to je poslanstvo.«
Obljuba,
prošnja in poslanstvo so po papeževih besedah trije elementi, ki niso povezani samo
z aktivnim življenjem, ampak tudi z molitvijo. Pojasnil je, da molitev, ki je brez
ene same Jezusove besede in brez zaupanja, brez obljube, ni dobra molitev. Kot drugo,
je prav prositi Kristusa, da bi bili pripravljeni zapustiti nekaj. To pa vodi k tretjemu
elementu, kajti ni molitve, v kateri Jezus ne bi spodbujal, naj nekaj storimo. »Prava
krščanska molitev je slišati Gospoda z njegovo Besedo tolažbe, miru in obljube; imeti
pogum, da se odpovemo nečesa, kar nas omejuje, da bi mu v naglici sledili in
sprejeli poslanstvo. A to ne pomeni, da pozneje ne bodo prišle skušnjave. Mnogo jih
bo!« je zatrdil Frančišek in dodal: »Peter je zelo grešil, zanikal je Jezusa,
a nato mu je Gospod odpustil. Jakob in Janez sta grešila s karierizmom in hotela iti
višje, a Gospod jima je odpustil.«