Papež katehistom: Kateheza je steber za vzgojo v veri. Potrebni so dobri katehisti!

VATIKAN (petek, 27. september 2013, RV) – Papež Frančišek se je danes popoldne srečal z udeleženci Mednarodnega kongresa o katehezi, ki poteka v Vatikanu od 26. do 28. septembra na temo »Katehist – pričevalec vere«. Dogodek je umeščen v okvir leta vere in sovpada z dnevom katehistov. Udeležuje se ga približno dva tisoč oseb iz vsega sveta. V nagovoru je zatrdil, da je »kateheza steber za vzgojo v veri«, ter poudaril, da »so potrebni dobri katehisti«. Zbranim se je zahvalil za služenje Cerkvi in v Cerkvi. Četudi je na trenutke težko in se veliko dela ter niso vidni želeni rezultati, je vzgajati v veri lepo. »Pomagati otrokom, mladim in odraslim, da spoznajo in vedno bolj ljubijo Gospoda, je ena najlepših vzgojnih dogodivščin, tako se gradi Cerkev!« je zatrdil papež. Biti katehist zahteva ljubezen, vedno močnejšo ljubezen do Kristusa, ljubezen do njegovega svetega ljudstva. Ta ljubezen pa nujno izhaja iz Kristusa.

Biti domač s Kristusom
Izhajati iz Kristusa pomeni biti domač z njim, je pojasnjeval sveti oče. Jezus to vztrajno priporoča učencem, ko uporablja podobo trte in mladik. Ostanite v moji ljubezni, pravi, ostanite pritrjeni name, kot so mladike pritrjene na trto. »Če smo povezani z njim, lahko obrodimo sad, in to pomeni domačnost s Kristusom.« Za učenca je prva stvar to, da je z Učiteljem, ga posluša in se od njega uči. Je pot, ki traja vse življenje. Biti v Gospodovi navzočnosti, na primer pred tabernakljem, ohranja prižgan ogenj prijateljstva, daje ti čutiti, da te on zares gleda, ti je blizu in te ima rad. »Pomembno je najti primeren način, da smo z Gospodom. In to smo lahko in je mogoče v vsakem življenjskem stanu,« je spodbudil papež.

Posnemati Kristusa – izstopiti iz sebe in iti v srečanje z drugim
Izhajati iz Kristusa prav tako pomeni, da ga posnemamo v izstopanju iz sebe in gremo v srečanje z drugim. Gre za nekoliko paradoksalno izkušnjo, kajti kdor v središče lastnega življenja postavi Kristusa, samega sebe razsredišči. »Bolj ko se povežeš z Jezusom in on postaja središče tvojega življenja, bolj te usmerja, da izstopaš iz sebe, te razsredišči in te odpira za druge. To je resnični dinamizem ljubezni, je gibanje samega Boga!« je poudaril papež. »Bog je središče, ampak je vedno tudi dar, odnos, življenje, ki se sporoča … Taki postanemo tudi mi, če ostanemo združeni s Kristusom. On nas usmeri v ta dinamizem ljubezni.« Kjer je resnično življenje v Kristusu, tam je odprtost do drugega, je izstop iz sebe, da bi šli v srečanju z drugim v Kristusovem imenu. Katehistovo srce vedno živi v tem gibanju: sistola – diastola, povezanost z Jezusom – srečanje z drugim. Ljubezen te priteguje in te napotuje, te jemlje in te daje drugim. V tej napetosti se giblje kristjanovo srce, predvsem katehistovo srce.

Ne se bati s Kristusom iti na periferije
Izhajati iz Kristusa po Frančiškovih besedah pomeni tudi to, da se ne bojimo iti z Jezusom na periferije. Papež je spomnil na Jonovo zgodbo. Jona je pobožen mož, ki živi mirno in urejeno življenje, vse presoja v skladu s svojimi shemami in na tog način. Ko ga Gospod pokliče, naj gre pridigat v pogansko mesto Ninive, na periferijo njegovega sveta, se Jona upira in pobegne. Jonova zgodba nas uči, naj se ne bojimo izstopiti iz svojih shem, da bi sledili Boga, kajti Bog gre vedno onkraj, Bog se ne boji periferij. Bog je vedno zvest, je ustvarjalen, ni zaprt in zato ni nikoli rigiden, sprejema nas, prihaja nam naproti in nas razume. »Da bi bili zvesti, da bi bili ustvarjalni, se je treba znati spremeniti. Da bi ostali z Bogom, je treba znati izstopiti, ne se bati izstopiti.«

A Jezus ne pravi: Pojdite in se dogovarjajte. Pravi: Pojdite, jaz sem z vami. To je naša lepota in naša moč. Če stopimo ven, da bi ponesli njegov evangelij z ljubeznijo, v pravem apostolskem duhu, on hodi z nami, hodi pred nami. To je po papeževih besedah za nas temeljno: »Bog je vedno pred nami! Ko mislimo oditi daleč, na skrajno periferijo, ali pa nas je morda nekoliko strah, je v resnici on že tam: Jezus nas čaka v srcu tega brata, v njegovem ranjenem mesu, v njegovem težkem življenju, v njegovi duši brez vere. Jezus je tam. On je vedno pred nami,« je sklenil nagovor papež Frančišek.

Audio: