Papež Frančišek pri jutranji maši: Grešniki da, pokvarjenci ne
VATIKAN (ponedeljek, 11. november 2013, RV) – Kdor se ne kesa in se le pretvarja,
da je kristjan, naredi Cerkvi veliko slabega. To je poudarek iz današnje homilije
med mašo, ki jo je papež Frančišek kot običajno daroval v kapeli Doma svete Marte.
Spregovoril je tudi o tem, da se moramo vsi prepoznati kot grešniki, a da se moramo
obenem paziti, da ne postanemo pokvarjeni.
Papež Frančišek se je najprej zaustavil
ob Gospodu, ki se ne utrudi odpuščati in nam svetovati, da tudi mi odpuščamo. Ko Jezus
pravi, da je potrebno odpustiti sedemkrat na dan, s tem pokaže na samega sebe. Jezus
torej odpušča, je nadaljeval papež. Vendar pa v današnjem evangeljskem odlomku pravi
tudi gorje tistemu, po katerem pride pohujšanje. In kot je spomnil papež, Jezus doda
še, da bi bilo za tistega bolje, da bi se mu na vrat obesil mlinski kamen in bi bil
vržen v morje, kakor pa da bi pohujšal katerega teh malih. Tu ne govori o grehu, temveč
o pohujšanju, ki je nekaj drugega. Papež si je tako zatem zastavil vprašanje o razliki
med »grešiti« in »pohujšati«.
»Razlika je, da kdor greši in
se kesa, prosi za odpuščanje, čuti se slabotnega, čuti, da je Božji otrok, poniža
se in zares prosi za zveličanje Jezusa.« Tisti, ki pohujšuje, pa
pohujšuje prav s tem, da se ne kesa. Še naprej greši, a se obenem pretvarja, da je
kristjan in tako živi dvojno življenje. »Dvojno življenje kristjana naredi veliko
slabega, veliko slabega,« tako je opozoril papež Frančišek. To je človek, ki se
razglaša za dobrotnika Cerkve, kateri daruje denar, medtem ko z drugo roko krade,
bodisi državi bodisi revnim. To je krivičnik in to je dvojno življenje. Tak človek
zasluži, kot pravi Jezus sam, da bi mu na vrat obesili mlinski kamen in ga vrgli v
morje. Jezus tu ne govori o odpuščanju, je opozoril papež Frančišek. In sicer zato,
ker taka oseba goljufa. Kjer pa je prisotna goljufija, tam ni Svetega Duha. To je
torej razlika med grešnikom in pokvarjencem. Kdor živi dvojno življenje, je pokvarjenec.
Drugačen pa je tisti, ki greši, čeprav ne želi grešiti, vendar je slaboten in gre
h Gospodu ter prosi za odpuščanje. Tega ima Gospod rad, spremlja ga in je z njim.
»Vsi
se moramo prepoznati kot grešniki. Grešniki smo vsi. Pokvarjenci pa ne.« Tako
je nato poudaril papež. Pokvarjenec je neomajen v svojem stanju zadostnosti in ne
pozna ponižnosti. Jezus je tem ljudem govoril licemerci ali »pobeljeni grobovi«.
Na zunaj se zdijo lepi, navznoter pa so polni mrtvih kosti in razkroja. Papež je še
dodal, da je pokvarjenec tudi kristjan, ki se baha s tem, da je kristjan, vendar ne
živi krščanskega življenja. Pokvarjeni kristjani ali pokvarjeni duhovniki naredijo
veliko slabega Cerkvi, kajti ne živijo v evangeljskem duhu, temveč v duhu posvetnosti.
Papež
Frančišek je omenil, da to jasno pravi tudi sveti Pavel v pismu kristjanom v Rimu:
»Ne prilagajajte se temu svetu.« Oziroma še natančneje v izvirnem besedilu
Pavel pravi, naj »ne vstopajo v vzorce tega sveta«. Ti vzorci so posvetnost,
ki vodi k dvojnemu življenju. »Polakiran razkroj: to je življenje pokvarjenca.«
Jezus jim ni rekel grešniki, ampak licemerci. Četudi nekdo greši sedemkrat na dan
zoper tebe in se sedemkrat vrne, rekoč: »Žal mi je, grešnik sem,« boš le-temu
odpustil. Tako dela Gospod, ki se ne utrudi odpuščati grešniku. A le pod pogojem,
da ta ne želi živeti dvojnega življenja, ampak pride k njemu skesan in mu reče: »Odpusti
mi, Gospod, grešnik sem!« »Pojdi dalje, pojdi dalje, jaz to vem,« tako
po papeževih besedah odgovarja Bog. »Prosimo danes za milost Svetega Duha, ki beži
stran od vsake prevare, prosimo za milost, da bi se prepoznali kot grešniki. Smo grešniki.
Grešniki da. Pokvarjenci ne.«