Papež pri jutranji maši: Gospod naj nas reši pred posvetnim duhom, ki se pogaja glede
vsega
VATIKAN (ponedeljek, 18. november 2013, RV) – Gospod naj nas reši pred posvetnim
duhom, ki se pogaja glede vsega. Ne le glede vrednot, temveč tudi glede same vere.
Tako je papež Frančišek dejal danes zjutraj med mašo v kapeli Doma svete Marte. Opozoril
je, da se je potrebno čuvati pred »globalizacijo hegemonistične uniformnosti«,
ki je sad posvetnosti.
Papež se je med pridigo sicer oprl na današnje prvo
berilo, v katerem se Božje ljudstvo zaradi ponudbe posvetnosti oddalji od Gospoda.
Ob tem svetopisemskem odlomku je spregovoril o pokvarjenih koreninah posvetnosti.
Voditelji ljudstva, je poudaril papež, ne želijo več, da bi bil Izrael ločen od drugih
narodov. Zato zapustijo svoje izročilo, da bi se o tem pogovorili s kraljem. Grejo
se pogajati in nad tem so navdušeni. To je tako kot da bi se razglasili za napredne
in bi šli, kamor gredo vsi. Po papeževih besedah gre za »duha mladostniške naprednosti«.
Ta meni, da je iti dalje v katerikoli izbiri bolje kot pa ostati pri navadah zvestobe.
Tako se ti ljudje pogajajo s kraljem glede zvestobe Boga, ki je vedno zvest. In kot
je dejal papež Frančišek, se to imenuje apostazija, odpad od vere, prešuštvo. Ne pogajajo
se namreč le glede nekaterih vrednot, temveč glede bistvenega v svojem bivanju: zvestobe
Gospodu.
»To je protislovje: ne pogajamo se glede vrednot, ampak
glede zvestobe. In prav to je sad hudiča, vladarja tega sveta, ki nas vodi naprej
z duhom posvetnosti. Potem se zgodijo posledice.« Kot je nadaljeval papež
Frančišek, so ljudje v svetopisemskem odlomku najprej prevzeli poganske navade. Sledil
je še korak dalje. Kralj je zapovedal, da bi v njegovem kraljestvu vsi oblikovali
en narod in da bi tako sleherni zapustil lastne običaje. To ni »lepa globalizacija
edinosti vseh narodov, vsak s svojimi običaji, pa vendar združeni, ampak je globalizacija
hegemonistične uniformnosti«. Le-ta pa je »sad posvetnosti«, je še dodal
papež.
Nato je spomnil, da so se vsa ljudstva prilagodila kraljevim ukazom.
Sprejela so njegovo bogočastje, darovala malikom in skrunila soboto. Korak za korakom
so šli dalje po tej poti. Na koncu je kralj »na oltar povzdignil gnusobo opustošenja«.
Vse to se dogaja tudi danes, je zatem zatrdil papež: »Kajti duh posvetnosti je
tu tudi danes.« Ko so takrat pri kom našli Knjigo zaveze ali če je bil nekdo poslušen
postavi, je bil po kraljevi sodbi obtožen na smrt. O isti stvari beremo v časopisih
v teh mesecih, je dejal papež Frančišek: »Ti ljudje so zastavili zvestobo svojemu
Gospodu; ti ljudje, ki jih je gnal duh sveta, so zastavili lastno identiteto, zastavili
so pripadnost nekemu ljudstvu, ljudstvu, ki ga Bog močno ljubi, ki ga Bog želi za
svoje ljudstvo.«
Danes se misli, da »moramo biti kot vsi, biti moramo
bolj normalni, kot delajo vsi s to mladostniško naprednostjo«. Papež Frančišek
je pri tem z grenkobo dodal, da temu sledijo obsodbe na smrt in žrtvovanje človeka.
Tudi danes. »A tolaži nas, da pred to potjo, ki jo ponuja duh sveta, vladar tega
sveta, potjo nezvestobe, vedno ostaja Gospod, ki ne more zatajiti samega sebe, Zvestega:
On nas vedno pričakuje, On nas močno ljubi in On nam odpusti, kadar mi, skesani zaradi
kakšnega koraka, kakšnega majhnega koraka v tem duhu posvetnosti, pridemo k
Njemu, zvestemu Bogu pred svojim nezvestim ljudstvom.«
»Z duhom otrok
Cerkve prosimo Gospoda, da bi nas s svojo dobroto, s svojo zvestobo rešil tega posvetnega
duha, ki se pogaja glede vsega.« S to molitvijo je papež Frančišek sklenil svojo
današnjo homilijo: »Da bi nas obvaroval in nam pomagal iti dalje, tako kot
je pomagal iti dalje svojemu ljudstvu v puščavi, ko ga je vodil za roko tako kot oče
vodi svojega otroka. Ob Gospodovi roki bomo varni.«