Papež Frančišek: Cerkev mora biti zgled celotni družbi, da so ostareli vedno pomembni
in nepogrešljivi
VATIKAN (sobota, 23. november 2013, RV) – S svetim očetom so se danes srečali
tudi udeleženci mednarodne konference ooskrbi oseb z neurogenerativnimi boleznimi.
Dogodek je od 21. do 23. novembra v Vatikanu organiziral Papeški svet za pastoralo
zdravstvenih delavcev. Papež Frančišek je v govoru poudaril pomembno vlogo in mesto
ostarelih oseb v Cerkvi in družbi. »Danes želim ponoviti,« je zatrdil, »da
so ostarele osebe zmeraj bile protagonisti v Cerkvi, in to so še vedno.« Cerkev
mora biti bolj kot kdaj koli prej zgled celotni družbi, da so ostareli, kljub neizogibnim
boleznim, vedno pomembni, še več, so nepogrešljivi. S sabo namreč nosijo spomin in
modrost življenja za posredovanje drugim ter v polnem pomenu besede sodelujejo pri
poslanstvu Cerkve. »Zapomnimo si, da človeško življenje vedno ohrani svojo
vrednost pred Božjimi očmi,« je pozval papež Frančišek.
Nadaljeval
je, da podaljšanje pričakovane življenjske dobe v 20. stoletju pomeni tudi povečano
število oseb z neurogenerativnimi boleznimi, ki jih pogosto spremlja poslabšanje kognitivnih
sposobnosti. Te bolezni po papeževih besedah zadevajo zdravstveno in socialno področje,
tako glede raziskovanja kot glede pomoči in zdravljenja v ustanovah ter tudi v družini,
ki ostaja prvi prostor sprejemanja in bližine. Pomembna je podpora v obliki ustrezne
pomoči in služb, ki spoštujejo dostojanstvo, identiteto in potrebe osebe, ki se ji
pomaga, ter tudi tistih, ki pomagajo, družinski člani in zdravstveni delavci. To je
mogoče samo v okolju, kjer prevladujeta zaupanje in vzajemni spoštljiv odnos. Takšna
skrb za bolne ostarele osebe postane zelo bogata izkušnja na profesionalni in človeški
ravni, v nasprotnem primeru pa ostane samo navadno in hladno fizično varovanje.
Po
Frančiškovih besedah je nujno prizadevati si za asistenco, ki je ob tradicionalnem
biomedicinskem modelu obogatena z dostojanstvom in svobodo, daleč stran od zaprtosti
in tišine, ki prepogosto obdajata osebe v oskrbovalnih okoljih. Tišina se namreč veliko
krat spremeni v mučenje. Papež je pri tem poudaril, da je verski in duhovni vidik
pomemben. Gre za razsežnost, ki ostane vitalna tudi takrat, ko so kognitivne zmožnosti
zmanjšane ali pa jih oseba izgubi. Treba je pripraviti poseben pastoralni pristop
za spremljanje verskega življenja ostarelih oseb, ki bolehajo za težkimi degenerativnimi
boleznimi, ter drugačne oblike in vsebine, da se v njih ne bi prekinil odnos z Bogom.
Sveti
oče je nagovor sklenil s pozdravom, namenjenim ravno ostarelim osebam: »Dragi prijatelji,
vi niste samo naslovniki evangeljskega oznanila, ampak ste vedno, v polnem
pomenu besede, tudi oznanjevalci v moči svojega krsta. Vsak dan lahko
živite kot Gospodovi pričevalci v vaših družinah, župnijah in okoljih, ki jih obiskujete,
ter pomagate spoznavati Kristusa in njegov evangelij, predvsem mlajšim osebam.«
Frančišek je še dodal, da sta Jezusa v templju prepoznala dva starčka, Simeon
in Ana, ter ga oznanjala z veseljem in upanjem.