Papež pri jutranji maši: Krščanske besede brez udejanjanja ne le, da ničemur ne služijo,
ampak tudi škodijo
VATIKAN (četrtek, 5. december 2013, RV) – Kdor izgovarja krščanske besede brez
Kristusa, kar pomeni, da jih ne udejanja, dela slabo samemu sebi in drugim. V takem
človeku namreč zmaga nadutost in zato povzroča spore, tudi v Cerkvi. O tem je danes
zjutraj med homilijo pri maši v kapeli Doma svete Marte spregovoril papež Frančišek,
izhajajoč iz prilike v današnjem evangeljskem odlomku.
Poslušati in udejanjati
besede Gospoda je kot graditi hišo na skali. Jezus je farizeje grajal, da sicer poznajo
zapovedi, vendar pa jih ne uresničujejo v svojih življenjih. So le lepe besede, ki
brez udejanjanja ne le, da ničemur ne služijo, ampak tudi škodijo. Tako je poudaril
papež in razložil, da nas te besede ogoljufajo. Zaradi njih verjamemo, da je naša
hiša lepa, a v resnici nima temeljev. Taka hiša ni zgrajena na skali:
»Ta
podoba skale se nanaša na Gospoda. To nam pove Izaija v prvem berilu: 'Zaupajte v
Gospoda za vedno! Kajti Gospod je večna skala!' Skala je Jezus Kristus! Skala je Gospod!
Beseda je učinkovita, daje življenje, lahko gre dalje, lahko prenaša vse napade, če
ima ta beseda korenine v Jezusu Kristusu. Krščanska beseda, ki nima svojih vitalnih
korenin v življenju neke osebe, Jezusa Kristusa, je krščanska beseda brez Kristusa!«
Tako je pojasnjeval papež Frančišek in povedal primer nekega angleškega pisatelja.
Ta je zatrjeval, da je herezija »resnica, beseda, ki je postala nora«. Kadar
so torej krščanske besede brez Kristusa, začenjajo hoditi po poti norosti.
Zaradi
te norosti človek postane nadut: »Krščanska beseda brez Kristusa te pripelje do
nečimrnosti, do gotovosti o samem sebi, nadutosti.« Gospod takega človeka potolče,
je nato dejal papež. To je stalnica v zgodovini odrešenja. O tem nam govorita Ana,
Samuelova mati, in Marija v Magnifikatu: »Gospod potolče nečimrnost, nadutost
tistih oseb, ki se imajo za skalo.« Te osebe sledijo le neki besedi, ne Jezusu
Kristusu. Lahko je to res krščanska beseda, kot je nadalje opozoril papež Frančišek,
a brez odnosa z Jezusom, brez molitve z Jezusom, brez služenja Jezusu, brez ljubezni
do Jezusa. Danes nam Gospod torej govori, naj naše življenje gradimo na skali, na
skali, ki je On sam.
Papež je zatem spodbudil k izpraševanju vesti, da bi razumeli,
kakšne so naše besede. Ali so to besede, ki se imajo za močne in sposobne, da nam
podarijo zveličanje? Ali pa so besede z Jezusom Kristusom? Kadar v krščanskih besedah
ni Jezusa Kristusa, nas le-to med seboj ločuje in povzroča spore v Cerkvi. Zato prosimo
Gospoda za milost, da bi nam pomagal v tej ponižnosti, ki jo moramo vedno imeti, da
ne bi govorili krščanskih besed brez Jezusa Kristusa. S to ponižnostjo, kot je sklenil
papež Frančišek, ne gremo naprej z besedami, ki se imajo za močne in ki končajo v
norosti nečimrnosti, v norosti nadutosti: »Naj nam Gospod da to milost ponižnosti,
da bi govorili besede z Jezusom Kristusom, utemeljene na Jezusu Kristusu!«