Papež Frančišek na praznik sv. Štefana: Bogoslužje nas tako pripelje do pristnega
pomena učlovečenja, ko poveže Betlehem s Kalvarijo
TRG SV. PETRA (četrtek, 26. december 2013, RV) – »Dragi bratje in setre,
dober dan. Se ne bojite dežja? Dobri ste! V bogoslužju je božični praznik podaljšan
na osem dni. To je čas veselja za vse Božje ljudstvo. Na drugi dan osmine, v to božično
veselje je postavljen praznik sv. Štefana, prvega mučenca Cerkve. Knjiga Apostolskih
del ga predstavi kot 'moža, polnega vere in Svetega Duha' (Apd 6,5), ki je
bil skupaj z drugimi šestimi izbran za strežbo vdovam in ubogim v prvi jeruzalemski
skupnosti. Pripoveduje pa nam tudi o njegovem mučeništvu, ko so ga po gorečem govoru,
ki je povzročil jezo med člani velikega zbora, zvlekli zunaj mestnega obzidja
in ga kamnali. Štefan je umrl tako kot Jezus, saj je prosil odpuščanja za svoje
ubijalce«. Tako je papež Frančišek začel s predstavitvijo današnjega praznika
sv. Štefana med nagovorom pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja z okna
apostolske palače na Trgu sv. Petra, kjer se je kljub deževnemu dnevu zbrala velika
množica romarjev.Sveti oče je nagovor nadaljeval z besedami: »V veselem ozračju božiča, bi se morda zdelo neprimerno današnje obhajanje. Dejansko je božič praznik življenja in prebuja čustva vedrine in miru. Zakaj torej vznemirjati to čarobnost s spominom na tako strašno nasilje? V resnici je, z vidika vere, praznik sv. Štefana v polni skladnosti s globokim pomenom božiča. V mučeništvu je namreč nasilje premagano z ljubeznijo, smrt z življenjem. Cerkev vidi v žrtvi mučencev njihovo 'rojstvo za nebo'. Tako danes obhajamo Štefanovo 'rojstvo', ki na globjem nivoju izhaja iz Kristusovega rojstva. Jezus preobrazi smrt tistih, ki ga ljubijo, v zarjo novega življenja!
V Štefanovem mučeništvu se ponovi isto soočenje med dobrim in zlom, med sovraštvom in odpuščanjem, med krotkostjo ter nasiljem, ki je doseglo višek v Kristusovem križu. Spomin prvega mučenca tako neposredno razblini napačno podobo božiča, torej pravljično in sladkobno podobo, kakršne pa v evangeliju ni. Bogoslužje nas tako pripelje do pristnega pomena učlovečenja, ko poveže Betlehem s Kalvarijo ter nas spomni, da božje zveličanje, ki vključuje boj proti grehu, gre skozi ozka vrata križa. To je pot, ki jo je Jezus jasno nakazal svojim učencem, kakor o tem pričuje današnji evangelij: »Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, ta bo zveličan« (Mt 10,22).
Zato danes še posebej molimo za kristjane, ki trpijo diskriminacijo zaradi pričevanja za Kristusa in evangelij. Blizu smo tistim bratom in sestram, ki so kakor sv. Štefan krivično otoženi in se nad njimi izvaja različno nasilje. Prepričan sem, da jih je danes žal več, kot v začetkih Cerkve. Veliko jih je! To se dogaja predvsem tam, kjer še ni zagotovljena verska svoboda ali pa ni v polnosti uresničena. Dogaja pa se tudi v državah, ki sicer na papirju zagotavljajo svobodo in človekove pravice, a potem dejansko verniki, še posebej kristjani naletijo na omejevanje in diskriminacijo. Sedaj vas želim prositi, da v tišini vsi molimo za te brate in sestre. Izročimo jih Mariji: Zdravamarija... Kristjana to nikakor ne čudi, saj je Jezus to napovedal kot ugodno priložnost za pričevanje. Kakorkoli že, na družbenem nivoju je potrebno krivičnost obsoditi in odpraviti.
Marija, Kraljica mučencev, pomagaj nam živeti božič s tisto gorečnostjo vere in ljubezni, ki je sijala v svetem Štefanu in v vseh mučencih Cerkve.
Audio:
| All the contents on this site are copyrighted ©. |