Papež na praznik Božje Matere daroval sveto mašo: Marija –izvir upanja
in resničnega veselja
VATIKAN (sreda, 1. januar 2014, RV) – Cerkev danes, na prvi dan novega leta,
obhaja praznik Marije, Božje Matere. Papež Frančišek je dopoldne v baziliki sv. Petra
daroval slovesno sveto mašo, pri pridigi pa spregovoril o naši nebeški Materi, ki
je »izvir upanja in resničnega veselja«, »vzor ponižnosti in razpoložljivosti
za Božjo voljo«.
Razlog resničnega upanja je Božji blagoslov »Gospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad
tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir«
(4 Mz 6,24-26). Kako pomembno je na začetku novega leta ponovno slišati te besede
blagoslova iz današnjega prvega berila, je zatrdil papež. »To so besede
moči, poguma, upanja. Ne iluzornega upanja, ki temelji na krhkih človeških obljubah;
niti naivnega upanja, ki si predstavlja boljšo prihodnost samo zato, ker je prihodnost.
To upanje ima svoj razlog ravno v Božjem blagoslovu, blagoslovu, ki vsebuje največje
voščilo, voščilo Cerkve vsakemu od nas, polno vsake ljubeče Gospodove zaščite, njegovo
previdnostno pomoč.«
Voščilo tega blagoslova se je po Frančiškovih besedah
v polnosti uresničilo v ženi, v Mariji, ki je bila namenjena za Božjo Mater. 'Božja
Mati' je glavni Marijin naziv. Gre za lastnost, za vlogo, ki jo je vera krščanskega
ljudstva v svoji nežni in pristni pobožnosti do nebeške mame vedno sprejemala. Papež
je pri tem spomnil na koncil v Efezu, na katerem je bilo opredeljeno nebeško materinstvo
Device. Resnica o Marijinem nebeškem materinstvu je kmalu zatem našla odmev v Rimu,
kjer je bila zgrajena bazilika Marije Velike, prvo marijansko svetišče v Rimu in na
Zahodu.
Naša pot je neločljivo povezana z Marijino Papež je nadaljeval,
da je Marija od vedno prisotna v srcu, pobožnosti in predvsem na poti vere krščanskega
ljudstva. Cerkev hodi skozi čas in pri tem sledi poti, ki jo je opravila Devica Marija.
»Naša pot vere je enaka Marijini in zato čutimo, kako nam je prav posebno
blizu.« Mati Božja je bila v našem položaju, hodila je po istih poteh kot mi,
na trenutke težkih in temnih, morala je iti naprej na romanju vere.
Naša pot
vere pa je na neločljiv način povezana z Marijo od takrat naprej, ko nam jo je Jezus,
umirajoč na križu, dal za Mater: »Glej tvoja mati!« (Jn 19,27). Te besede veljajo
kot oporoka in svetu dajejo Mater. »V tistem trenutku je Božja Mati postala tudi
naša Mati!« je poudaril papež. Ko so vero učencev začele načenjati številne težave
in negotovosti, jih je Jezus zaupal Njej, ki je bila prva, ki je verovala, in katere
vera se ne bi nikoli zmanjšala. »In 'žena' je postala naša Mati v trenutku, ko
je izgubila nebeškega Sina. Njeno ranjeno srce se razširi, da bi naredilo prostor
za vse ljudi, dobre in slabe, in jih ljubi, kot jih je ljubil Jezus. Žena, ki je na
gostiji v galilejski Kani po veri sodelovala pri razodetju Božjih čudovitih del na
svetu, je na Kalvariji ohranila prižgan plamen vere v vstajenje Sina in ga je z materinsko
naklonjenostjo posredovala drugim. Marija tako postane izvir upanja in resničnega
veselja.«
»Skupaj kličimo: Božja Mati!« Odrešenikova Mati hodi
pred nami in nas stalno potrjuje v veri, poklicanosti in poslanstvu, je ob koncu pridige
še dejal papež Frančišek. S svojim zgledom ponižnosti in razpoložljivosti za Božjo
voljo, nam pomaga spreminjati našo vero v veselo oznanilo evangelija, ki je brez meja.
Tako bo naše poslanstvo rodovitno, kajti oblikovano je po Marijinem materinstvu. »Njej
zaupajmo svojo pot vere, želje našega srca, svoje potrebe in potrebe celotnega sveta,
predvsem lakoto in žejo po pravičnosti, miru in Bogu,« je sklenil sveti
oče in zbrane vernike pozval, naj skupaj zakličejo: »Božja Mati!«