Papež Frančišek pri jutranji pridigi: Krščanska ljubezen je konkretna

VATIKAN (četrtek, 9. januar 2014, RV) – Krščanska ljubezen je vedno konkretna. Je ljubezen, ki »je bolj v delih kot v besedah«, »bolj v dajanju kot prejemanju«, je med današnjo jutranjo mašo zatrdil papež Frančišek. Nič sanjaštva, je dejal zbranim v kapeli Doma sv. Marte. Ali altruistična in skrbna ljubezen, ki zaviha rokave in gleda revne, ki raje daje kot pa prejema, ali pa ljubezen, ki nima nič skupnega s krščansko ljubeznijo.

Papež Frančišek je homilijo oprl na Janezove besede iz prvega berila, kjer apostol vztrajno ponavlja: »Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas postala popolna.« Po papeževih besedah je izkušnja vere ravno v tem »dvojnem ostajanju«: »Mi v Bogu in Bog v nas: to je krščansko življenje. Ne ostati v duhu tega sveta, ne ostati v površinskosti, ne ostati v idolatriji, ne ostati v nečimrnosti.« Ostati je treba v Gospodu. In on nam bo to poplačal ter ostal v nas. On ostane v nas. Velikokrat ga naženemo stran in ne moremo ostati v njem. Duh pa je tisti, ki ostane, je sveti oče pojasnil dinamiko, ki premika krščansko ljubezen, nato pa spregovoril o mesu.

Ostati v Božji ljubezni ni neka zamaknjenost srca, nekaj lepega, kar čutimo, je dejal. »Poglejte, ljubezen, o kateri govori Janez, ni ljubezen iz telenovel.« Po Frančiškovih besedah je nekaj drugega: »Krščanska ljubezen ima vedno eno lastnost: konkretnost. Krščanska ljubezen je konkretna. Jezus, ko govori o ljubezni, nam govori o konkretnih stvareh: dati jesti lačnim, obiskati bolne in mnoge druge konkretne stvari. Ljubezen je konkretna. Krščanska konkretnost. In kadar ni te konkretnosti, se lahko živi krščanstvo iluzij, kajti ne razume se dobro, kje je središče Jezusovega sporočila. Ta ljubezen ne prispe do konkretnosti: je ljubezen iluzij,« je pojasnjeval papež in kot primer navedel iluzijo učencev, ko so mislili, da je Jezus prikazen.

Kot beremo v današnjem evangeliju, so se učenci začudili in prestrašili, ko so videli Jezusa hoditi po morju, kajti mislili so, da je prikazen. A njihova osuplost je prihajala iz trdote srca. Evangelij pravi, da še »niso doumeli« pomnožitve hlebov. »Če imaš trdo srce,« je pripomnil papež, »ne moreš ljubiti in misliš, da je ljubezen neko domišljanje stvari. Ne, ljubezen je konkretna.« In ta konkretnost temelji na dveh kriterijih. »Prvi kriterij je: ljubiti z deli, ne z besedami. Drugi kriterij konkretnosti je: v ljubezni je bolj pomembno dajati kot prejemati.« Tisti, ki ljubi, daje, daje … Daje stvari, daje življenje, daje sebe Bogu in drugim. Kdor pa ne ljubi, kdor je egoist, vedno hoče samo prejemati, hoče imeti svari in koristi. Papež Frančišek je pridigo sklenil s spodbudo, naj ostanemo odprtega srca. Ne kot je bilo srce učencev, ki je bilo zaprto in niso ničesar razumeli. »Ostati v Bogu in Bog ostane v nas. Ostati v ljubezni,« je še dejal papež.

Audio: