Papež Frančišek med opoldansko molitvijo: Življenje bo dobilo okus, če se
bomo pustili preplaviti Božji ljubezni
TRG SV. PETRA (nedelja, 12. januar 2014, RV) – »Dragi bratje in sestre,
dober dan! Danes je praznik Gospodovega krsta in dopoldne sem krstil 32 novorojenčkov.
Gospodu se skupaj z vami zahvaljujem za ta bitjeca ter za vsako novo življenje.
Všeč mi je krstiti otroke. Zelo mi je všeč! Vsak rojen otrok je dar
veselja in upanja, vsak krščen otrok pa je čudež vere in praznik za Božjo družino.«
Tako je papež Frančišek začel nagovor med opoldansko molitvijo Angelovega češčenja
z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra. Po molitvi Angelovega češčenja
pa je sveti oče naznanil imena novih kardianlov, ki jih bo umestil med konzistorijem
22. februarja 2014. Dejal je: »Kakor je že bilo naznanjeno, bom z veseljem imel
22. februarja na praznik Katedre sv. Petra, konzistorij, med katerimi bom imenoval
16 novih kardianalov, ki kot pripadniki 12 narodnosti z vsega sveta, predstavljajo
globok cerkveni odnos med rimsko Cerkvijo ter Cerkvami po vsem svetu. Naslednji dan
bom vodil slovesno somaševanje z novimi kardinali, medtem ko bom imel 20. in 21. februarja
konzistorij z vsemi kardinali, med katerim bomo razmišljali o tematiki družine.«Papež Frančišek je nagovor zbranim vernikom, ki so napolnili Trg sv. Petra ter del Ulice sprave, nadaljeval o pomenu Jezusovega krsta. »Današnji evangeljski odlomek poudarja, ko je Jezus prejel od Janeza krst v reki Jordan, 'so se mu odprla nebesa' (Mt 3,16). To je izpolnitev prerokb. Obstaja namreč vzklik, ki ga med adventnim časom ponavljamo v bogoslužju: 'O da bi predrl nebo in stopil dol!' (Iz 63,19). Če nebesa ostanejo zaprta, je naše obzorje tega zemeljskega življenja temno, brez upanja. Z obhajanjem božiča, pa nam je vera ponovno dala gotovost, da so se nebesa z Jezusovim prihodom 'predrla'. Na dan Kristusovega krsta pa ponovno zremo odprta nebesa. Pojavitev Božjega Sina na svetu, označuje začetek velikega časa usmiljenja, potem ko je greh zaprl nebesa ter postavil pregrado med človeškim bitjem in njegovim Stvarnikom. Z Jezusovim rojstvom so se nebesa odprla. Bog nam v Kristusu daje zagotovilo neuničljive ljubezni. Odkar je Beseda postala meso, je mogoče videti nebesa odprta. To je bilo mogoče za pastirje, za Modre z Vzhoda, za Janeza Krstnika, za Jezusove apostole, za sv. Štefana, prvega mučenca, ki je vzkliknil: 'Vidim nebesa odprta!' (Apd 7,56). To je možno tudi za vsakega od nas in sicer, če se pustimo prevzeti Božji ljubezni, ki nam je bila prvič podarjena v krstu po Svetem Duhu. Pustimo, da nas prevzame Božja ljubezen. To je velik čas usmiljenja! Ne pozabite tega: 'To je velik čas usmiljenja'!
Ko je Jezus prejel od Janeza Krstnika krst pokore in bil tako solidaren s spokornim ljudstvom, je On, ki je bil brez greha in se mu ni bilo potrebno spreobrniti, zaslišal glas Boga Očeta iz nebes: ' Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje' (v. 17). Jezus je tako prejel potrditev nebeškega Očeta, ki ga je poslal ravno zato, da bi z nami delil našo pogojenost, našo revščino. Deliti z drugim je pravi način ljubezni. Jezus se ni distanciral od nas, ima nas za brate ter sestre in to deli z nami. Tako nas je skupaj z Njim napravil za otroke Boga Očeta. To je razodetje in vir resnične ljubezni. To je velik čas usmiljenja!
Se vam ne zdi, da naš čas potrebuje dodatek bratskega podeljevanja in ljubezni? Se vam ne zdi, da potrebujemo dodatek dejavne ljubezni? Vendar ne tiste, ki je zadovoljna z občasno pomočjo, ki nas ne potegne notri, v kateri nas ni zraven, temveč tisto dejavno ljubezen, ki deli z drugim, ki prevzame nase bratovo stisko in trpljenje. Kakšen okus dobi življenje, ko se pusti preplaviti Božji ljubezni!
Prosimo Devico Marijo, naj nas podpira s svojo priprošnjo pri našem prizadevanju v hoji za Kristusom po poti vere in dejavne ljubezni, po poti, ki jo je začrtal naš krst.«
Audio:
| All the contents on this site are copyrighted ©. |