S papežem Frančiškom skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 12. januar 2014, RV) – »V tej poti modrih z Vzhoda je simbolizirana usoda vsakega človeka: naše življenje pomeni hoditi, razsvetljeni od luči, ki osvetljujejo cesto, da bi našli polnost resnice in ljubezni, ki jo mi, kristjani, prepoznavamo v Jezusu, Luči sveta.« Tako je dejal papež Frančišek med mašo na praznik Svetih treh kraljev, ki ga je Cerkev obhajala v začetku minulega tedna.

Praznik Gospodovega razglašenja: Dvigniti pogled proti zvezdi
Zgled modrih z Vzhoda nam pomaga dvigniti pogled proti zvezdi in slediti velikim željam našega srca. Učijo nas, da se ne zadovoljimo s povprečnim življenjem, ampak da se vedno pustimo očarati tistemu, kar je dobro, resnično, lepo – da se pustimo očarati Bogu. Modri z Vzhoda nas učijo tudi, da se ne pustimo prevarati zunanjosti, tistemu, kar je veliko, modro, mogočno za svet. »Potrebno je iti preko, preko teme, preko očarljivosti Siren, preko posvetnosti, preko mnogih današnjih modernosti; iti proti Betlehemu, tja, kjer se v preprostosti nekega doma na periferiji, med mamo in očetom, ki sta polna ljubezni in vere, sveti Sonce, ki je vzšlo iz višav, Kralj vesoljstva. Po zgledu modrih z našimi majhnimi lučmi iščimo Luč in varujmo vero.«

Bog vedno stori prvi korak
»Božja ljubezen je vedno pred našo,« je papež dejal v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, prav tako na praznik Gospodovega razglašenja. Bog vedno prevzame iniciativo. Čaka nas, vabi nas. Iniciativa je vedno njegova. Jezus je Bog, ki je postal človek, učlovečil se je, rodil se je za nas. Nova zvezda, ki se je prikazala modrim, je bila znamenje Kristusovega rojstva. Če ne bi videli zvezde, se ti možje ne bi podali na pot. Luč, resnica in lepota so pred nami. »Bog je vedno prvi, ki išče. On je tisti, ki stori prvi korak. Bog je vedno pred nami. Njegova milost je pred nami. In ta milost se je pokazala v Jezusu. On je epifanija, razglašenje. On, Jezus Kristus, je manifestacija Božje ljubezni.«

Papeževa kateheza med splošno avdienco posvečena zakramentu krsta
»Krst je zakrament, na katerem temelji naša vera in ki nas spaja kot žive ude v Kristusu in njegovi Cerkvi,« je zatrdil papež v sredo med splošno avdienco, ko je začel nov sklop katehez, posvečen zakramentom. Tokrat je govoril o krstu. Krst je »dejanje, ki se v globini dotika našega bivanja. Ni isto: krščena oseba ali nekrščena oseba. Mi, ki smo krščeni, smo potopljeni v tisti neizčrpen vrelec življenja, ki je Jezusova smrt, največje dejanje ljubezni v vsej zgodovini; in zahvaljujoč tej milosti lahko živimo novo življenje, ne več v oblasti zla, greha in smrti, marveč v občestvu z Bogom in brati.« Zahvaljujoč krstu smo »zmožni odpustiti in ljubiti tudi tistega, ki nas užali in stori hudo«, uspe nam »prepoznati v zadnjih in revnih Gospodovo obličje, ki nas obiskuje in postaja bližnji«. Krst nam pomaga, da na obrazu osebe, ki je v stiski, v trpečih in naših bližnjih prepoznamo Jezusovo obličje; in to zahvaljujoč moči krsta.

Jezusovo rojstvo – poziv k ponižnosti, preprostosti in služenju
»Skrivnost Jezusovega rojstva nas kliče, da v svojem življenju pričujemo o ponižnosti, preprostosti in duhu služenja, ki nas jih je naučil On,« je papež nagovoril osebe, ki v Vatikanu skrbijo za spremstvo in sprejemanje gostov. Tudi v vašem vsakdanjem delu, je dejal, imate možnost posnemati te značilnosti Božjega Sina, ki »ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel« (Mt 20,28). Delo, ki je živeto s to notranjo držo, lahko postane apostolat, dragocena priložnost za posredovanje veselja, da smo kristjani. To je mogoče le, če se ohranja živ dialog z Gospodom v molitvi. Tako se raste v prijateljstvu z Njim in od Njega uči razpoložljivosti za sprejemanje.

Srečanje s člani komisije za sodelovanje s pravoslavnimi cerkvami
»Pot sprave in obnovljenega bratstva med cerkvami, čudovito zaznamovana s prvim zgodovinskim srečanjem med papežem Pavlom VI. in ekumenskim patriarhom Atenagorom, je potrebovala tudi izkušnje prijateljstva in delitve, ki so se rodile iz vzajemnega poznavanja med predstavniki različnih cerkva,« so bile Frančiškove besede, namenjene članom Katoliškega odbora za kulturno sodelovanje s pravoslavnimi cerkvami in vzhodnimi pravoslavnimi cerkvami.

Frančiškove jutranje homilije: Konkretnost krščanske ljubezni
Papež Frančišek je v minulem tednu nadaljeval z jutranjimi mašami v kapeli Doma sv. Marte. V torkovi pridigi je pozval k bdenju nad lastnim srcem, da bi lažje razlikovali med tem, kar prihaja od Boga, od tistega, kar prihaja od lažnih prerokov. V petek je poudaril, da vera zmore vse in premaga svet. V soboto je celotno pridigo namenil duhovnikom in jih pozval, naj nikoli ne izgubijo odnosa z Jezusom. V četrtek pa je pojasnil konkretnost krščanske ljubezni: »Krščanska ljubezen ima vedno eno lastnost: konkretnost. Krščanska ljubezen je konkretna. Jezus, ko govori o ljubezni, nam govori o konkretnih stvareh: dati jesti lačnim, obiskati bolne in mnoge druge konkretne stvari. Ljubezen je konkretna. Krščanska konkretnost. In kadar ni te konkretnosti, se lahko živi krščanstvo iluzij, kajti ne razume se dobro, kje je središče Jezusovega sporočila. Ta ljubezen ne prispe do konkretnosti: je ljubezen iluzij.«

Audio: