Papež med splošno avdienco: Po krstu smo udje Kristusovega telesa in Božjega ljudstva

VATIKAN (sreda, 15. januar 2014, RV) – Na Trgu sv. Petra je danes dopoldne potekala splošna avdienca s papežem Frančiškom. Katehezo je posvetil zakramentu krsta, o katerem je govoril tudi prejšnjo sredo. Tokrat je v ospredje postavil zelo pomemben sad krsta. In to je, da po njem »postanemo udje Kristusovega telesa in Božjega ljudstva«. Sv. Tomaž Akvinski trdi, da kdor prejme krst, je pridružen Kristusu, kot da bi bil njegov ud, in je včlenjen v skupnost vernikov, Božje ljudstvo. V duhu drugega vatikanskega koncila tudi pravimo, da po krstu »vstopimo v Božje ljudstvo«, postanemo »udje ljudstva, ki je na poti, ki roma skozi zgodovino«. Kakor se iz generacije v generacijo posreduje življenje, tako se tudi iz generacije v generacijo, preko ponovnega rojstva iz krstnega studenca, posreduje milost; in s to milostjo krščansko ljudstvo hodi skozi čas kot reka, ki namaka zemljo in razliva po svetu Božji blagoslov, je dejal papež. Od takrat, ko so učenci odšli po svetu krščevat, kot jim je povedal Jezus, pa vse do danes obstaja veriga posredovanja vere po krstu. Vsak med nami je člen v tej verigi. Dodal je, da vero moramo posredovati našim otrokom, da jo bodo potem oni kot odrasli posredovali svojim otrokom. To je po Frančiškovih besedah zelo pomembno, saj s krstom vstopimo v Božje ljudstvo, ki posreduje vero.

Vsi krščeni smo misijonarji
Sveti oče je nadaljeval, da v kreposti krsta postanemo »učenci misijonarji, poklicani prinašati evangelij v svet«. Vsak krščeni, kakršna koli je njegova funkcija v Cerkvi in stopnja izobrazbe o njegovi veri, je aktivni subjekt evangelizacije. Nova evangelizacija mora vsebovati nov protagonizem celotnega Božjega ljudstva, vsakega krščenega. Božje ljudstvo je ljudstvo učencev, ker prejema vero, in misijonarsko ljudstvo, ker posreduje vero. »Vsi v Cerkvi smo učenci in to smo vedno, za vse življenje. Vsi smo misijonarji, vsak na svojem mestu, ki mu ga je dodelil Gospod,« je poudaril papež Frančišek.

Izpostavil je neločljivo vez, ki obstaja med mistično in misijonarsko razsežnostjo krščanske poklicanosti, obe pa sta ukoreninjeni v krstu. Ko kristjani sprejmemo vero in krst, sprejmemo delovanje Svetega Duha, ki vodi v izpovedovanje Jezusa Kristusa kot Božjega Sina in imenovanje Boga kot Očeta. Vsi krščeni in krščene smo po Frančiškovih besedah »poklicani, da živimo in posredujemo občestvo s Trojico, kajti evangelizacija je poziv k udeleženosti v trinitaričnem občestvu«.

Krščanska vera se rodi in živi v Cerkvi
»Nihče se ne reši sam,« se je glasil naslednji poudarek papeževe kateheze. Smo skupnost vernikov in v tej skupnosti doživljamo lepoto delitve izkušnje ljubezni, ki je vedno pred vsemi in ki obenem zahteva, da smo 'kanali' milosti drug za drugega, kljub našim omejitvam in grehom. Skupnostna razsežnost ni samo 'okvir', 'obris', ampak je »sestavni del krščanskega življenja, pričevanja in evangelizacije. Krščanska vera se rodi in živi v Cerkvi. Družine in župnije s krstom obhajajo pridruženost novega uda Kristusu in njegovemu telesu, ki je Cerkev, Božje ljudstvo.«

Kot primer, kako pomemben je krst za Božje ljudstvo, je papež Frančišek navedel krščansko skupnost na Japonskem. Ta je trpela veliko preganjanje v začetku 17. stoletja. Veliko je bilo mučencev, člani klera so bili izgnani in na milijone vernikov je bilo ubitih. Ostal ni noben duhovnik. Skupnost se je torej umaknila v tajnost ter skrivaj ohranjala vero in molitev. Novorojenega otroka sta krstila mama ali oče. Ko so se po približno dveh stoletjih in pol misijonarji vrnili na Japonsko, je na vidno prišlo na tisoče kristjanov in Cerkev je lahko zaživela. »Preživeli so z milostjo njihovega krsta!« je poudaril papež. »Čeprav na skrivnem, so ohranjali močan duh skupnosti, ker je krst iz njih naredil eno samo telo v Kristusu: bili so sami in skriti, a vendar so bili udje Božjega ljudstva, udje Cerkve,« iz česar se lahko tudi veliko naučimo, je sklenil katehezo papež Frančišek.

Audio: