Papež Frančišek: Učenci Jezusa, Božjega Jagnjeta postavijo namesto zlohotnosti
nedolžnost, namesto moči ljubezen, namesto napuha ponižnost, namesto
ugleda služenje. Papež spomnil tudi na migrante in begunce.
TRG SV. PETRA (nedelja, 19. januar 2014, RV) – »Dragi bratje in sestre,
dober dan! S praznikom Gospodovega krsta, ki smo ga obhajali preteklo nedeljo, smo
vstopili v bogoslužni čas, ki se imenuje 'navadni' (čas med letom). Na to drugo
nedeljo, nam evangelij predstavlja prizor srečanja med Jezusom in Janezom Krstnikom
pri reki Jordan. Tisti, ki to pripoveduje je očividec, torej Janez Evangelist,
ki je bil preden je postal Jezusov učenec Janezov in sicer skupaj s svojim bratom
Jakobom, kakor tudi s Simonom in Andrejem. Vsi so bili iz Galileje in so bili ribiči.
Krstnik torej vidi Jezusa, ki prihaja pomešan med množico in navdihnjen od zgoraj,
prepozna v Njem poslanega od Boga. Zaradi tega pokaže nanj s temi besedami:'Glejte,
Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta'(Jn 1,29).« S temi besedami je
papež Frančišek začel opoldanski nagovor z okna Apostolske palače na Trgu sv. Petra,
kjer se je zbrala velika množiča vernikov različnih narodnosti tako iz Rima, kakor
od drugod.
Sveti oče je namreč po molitvi spomnil, da »danes obhajamo Svetovni
dan migrantov in beguncev na temoMigranti in begunci: Boljšemu svetu naproti,
ki sem jo podrobno razvil v Poslanici, ki je bila objavljena že nekaj časa
nazaj. Še posebej pozdravljam tu navzoče predstavnike različnih etničnih skupnosti,
predvsem tu navzoče katoliške skupnosti v Rimu. Dragi prijatelji, vi ste blizu
srcu Cerkve, saj je Cerkev ljudstvo na poti proti Božjemu kraljestvu, ki ga je Jezus
Kristus prinesel med nas. Ne izgubite upanja po boljšem svetu! Želim vam, da bi živeli
v miru v deželah, ki so vas sprejele in tudi da bi ohranili vrednote vaših izvirnih
kultur. Rad bi se zahvalil vsem, ki opravljajo delo sprejema in spremljanja migrantov
med njihovimi težkimi trenutki ter jih branijo pred tistimi, ki jih je blaženi Scalabrini
imenoval 'trgovci s človeškim mesom'. Ti namreč hočejo zasužnjiti
migrante. Še posebej se želim zahvaliti kongregaciji Misijonarjev sv. Karla, patrom
skalabrincem in sestram skalabrinkam, ki tako dobro gradijo Cerkev s tem, da
postanejo migranti z migranti. V tem trenutku mislimo na številne migrante, številne
begunce, na njihovo trpljenje, na njihovo življenje pogosto brez dela, brez dokumentov,
na toliko trpljenja... In lahko vsi skupaj zmolimo molitev za migrante in begunce,
ki živijo v težkih in zapletenih situacijah: Zdrava Marija...«
Papež Frančišek
je v nagovoru pred molitvijo Angelovega češčenja razložil pomen stavka Janeza
Krstnika: 'Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta' (Jn 1,29), z besedami:
»Glagol, ki ga prevajamo z 'odjemlje, odjemlje greh', dobesedno pomeni, 'dvigniti',
'vzeti nase'. Jezus je prišel na svet z zelo jasnim poslanstvom, da bi ga osvobodil
sužnosti greha tako, da bi si naložil krivde človeštva. Na kakšen način? Da ga ljubi.
Ni drugega načina, s katerim se premaga zlo in greh, kot z ljubeznijo, ki pripelje
do darovanja lastnega življenja za druge. V pričevanju Janeza Krstnika ima Jezus poteze
Gospodovega služabnika, ki je 'nosil naše trpljenje, ki si je naložil naše
bolečine' (Iz 53,4), vse do smrti na križu. On je resnično velikonočno jagnje,
ki se potopi v reko našega greha, da nas očisti.
Krstnik pred sabo vidi človeka,
ki se je postavil v vrsto z grešniki, da bi bil krščen, čeprav tega ni potreboval.
Človeka, ki ga je Bog poslal na svet kot zaklano jagnje. V Novi zavezi se beseda 'jagnje'
večkrat pojavi in vsakič v povezavi z Jezusom. Ta podoba jagnjeta lahko preseneti,
saj je namreč žival, za katero ni značilno, da je močna in krepka in bi si lahko na
lastna ramena naložila tako težko breme. Toda ogromno gmoto zla si je naložila in
odnesla proč slabotna in krhka stvarca, ki je simbol poslušnosti, učljiovsti in nezaščitene
ljubezni in je prišla vse do darovanja samega sebe. Takšen je Jezus, je kot jagnje.
Jagnje ni gospodovalno temveč je učljivo, ni napadalno, temveč miroljubno, če ga kdo
napade ne pokaže krempljev ali zob, temveč krotko vse prenaša.
Kaj torej pomeni
za Cerkev, za nas danes, da smo učenci Jezusa, Božjega Jagnjeta? Pomeni, da namesto
zlohotnosti postavimo nedolžnost, namesto moči ljubezen, namesto napuha ponižnost,
namesto ugleda služenje. Zajetno delo torej. Kristjani moramo delati to, da namesto
zlohotnosti postavimo nedolžnost, namesto moči ljubezen, namesto napuha ponižnost,
namesto ugleda služenje. Biti Jagnjetovi učenci ne pomeni živeti kot 'oblegano
mesto', temveč kot mesto, ki stoji na gori, odprto, gostoljubno in solidarno.
To pomeni, da ne zavzamemo drže zaprtosti, temveč predlagamo evangelij vsem in pričujemo
s svojim življenjem, da nas hoja za Jezusom osvobaja in napravlja bolj vesele.