S papežem Frančiškom skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 19. januar 2014, RV) – »V kreposti krsta postanemo učenci misijonarji, poklicani prinašati evangelij v svet,« je dejal papež med splošno avdienco. Pri katehezi je nadaljeval z razlago krsta, v ospredje pa postavil njegov zelo pomemben sad. To je, da po krstu »postanemo udje Kristusovega telesa in Božjega ljudstva«.

Splošna avdienca posvečena zakramentu krstu
Vsak krščeni, kakršna koli je njegova funkcija v Cerkvi in stopnja izobrazbe o njegovi veri, je aktivni subjekt evangelizacije. Nova evangelizacija mora vsebovati nov protagonizem celotnega Božjega ljudstva, vsakega krščenega. Božje ljudstvo je ljudstvo učencev, ker prejema vero, in misijonarsko ljudstvo, ker posreduje vero. »Vsi v Cerkvi smo učenci in to smo vedno, za vse življenje. Vsi smo misijonarji, vsak na svojem mestu, ki mu ga je dodelil Gospod,« je poudaril papež Frančišek. Izpostavil je neločljivo vez, ki obstaja med mistično in misijonarsko razsežnostjo krščanske poklicanosti, obe pa sta ukoreninjeni v krstu. Ko kristjani sprejmemo vero in krst, sprejmemo delovanje Svetega Duha, ki vodi v izpovedovanje Jezusa Kristusa kot Božjega Sina in imenovanje Boga kot Očeta. Vsi krščeni smo »poklicani, da živimo in posredujemo občestvo s Trojico, kajti evangelizacija je poziv k udeleženosti v trinitaričnem občestvu«.

Papež sprejel člane diplomatskega zbora
»Nujne so takšne politike, ki podpirajo, spodbujajo in krepijo družino!« je poudaril papež Frančišek na začetku minulega tedna, ko se je srečal z diplomatskim zborom, akreditiranim pri Svetem sedežu. Opozoril je, da se v današnjih družbah starostnike pogosto obravnava kot breme, medtem ko mladi pred sabo ne vidijo zanesljivih obetov za svoja življenja. »Starostniki in mladi so upanje človeštva. Prvi nam prinašajo modrost izkušnje, drugi pa nas odpirajo za prihodnost in preprečujejo, da bi se zaprli vase. Modro je, da se ostarelih ne izključuje iz družbenega življenja, da se ohrani živ spomin nekega naroda. Enako pomembno je, da se vlaga v mlade z ustreznimi pobudami, ki jim pomagajo najti delo in ustvariti domače ognjišče. Ni treba ugašati njihovega entuziazma!«

Pri svetem očetu Finska ekumenska delegacija
V današnjem času tudi ekumenska pot in odnosi med kristjani doživljajo pomembne spremembe, predvsem zato, ker »moramo svojo vero izpovedovati v družbenem in kulturnem kontekstu, kjer je vedno manj prisotno sklicevanje na Boga in na vse tisto, kar je povezano s transcendentno razsežnostjo življenja«. Tako je zatrdil papež na avdienci s Finsko ekumensko delegacijo. Ravno zato se mora naše pričevanje »osredotočiti na središče naše vere, oznanilo ljubezni Boga, ki se je razodel v Kristusu, svojem Sinu«. Tukaj najdemo prostor za rast v občestvu in edinosti med nami, pospeševanje duhovnega ekumenizma, ki izvira neposredno iz Jezusove zapovedi ljubezni. Na to razsežnost se je skliceval tudi drugi vatikanski koncil: »To spreobrnjenje sveta in to svetost življenja skupaj z zasebnimi in javnimi molitvami za edinost kristjanov moramo imeti za dušo vsega ekumenskega gibanja; to lahko upravičeno imenujemo duhovni ekumenizem« (Odlok o ekumenizmu, 8). »Ekumenizem je namreč duhovni proces, ki se uresničuje v zvesti pokorščini Očetu, v izpolnjevanju Kristusove volje in pod vodstvom Svetega Duha,« je poudaril papež.

Papež nagovoril novinarje RAI-ja
»Spominjati se preteklosti, bogate z osvojitvami, nas kliče k prenovljenemu občutku odgovornosti za danes in za jutri. Preteklost je korenina, zgodovina postane korenina novih zaletov, korenina sedanjih izzivov in korenine prihodnosti.« Te besede je papež Frančišek, namenil vodstvu in osebju italijanske radiotelevizije (RAI). Dejal je, da njihov poklic ni le informativne narave, temveč tudi formativne; je javna služba, kar pomeni, da je »v službi skupnega dobrega, v službi resnice, v službi dobrote in v službi lepote«. RAI sestavljajo različni strokovnjaki: voditelji, novinarji, umetniki, uradniki, tehniki, delavci. Vsi ti vedo, da so del podjetja, ki proizvaja kulturo in vzgojo, ki nudi informacije in spektakel, ki v vsakem trenutku dneva dosega velik del Italijanov. »To je odgovornost, ki se ji nosilec javne službe iz nobenega razloga ne sme odreči.«

Papeževe jutranje maše: Ko reči ne gredo prav, se vmeša Bog
Papež Frančišek je v minulem tednu med drugim sprejel še osebe, ki pomagajo med uradnimi sprejemi v apostolski palači, med avdiencami in drugimi slovesnostmi, ter osebe, ki skrbijo za logistično pripravo avdienc in slovesnosti v Vatikanu. V minulem tednu je izšla tudi papeževa poslanica za 51. svetovni dan molitve za duhovne poklice, ki bo potekal v nedeljo, 11. maja 2014.

Kot običajno, je papež Frančišek vsako jutro daroval mašo v kapeli Doma sv. Marte. Med eno od pridig je dejal, da Božja ljubezen popravlja naše napake, našo zgodovino kot grešnikov. Nikoli nas ne zapusti, četudi je ne razumemo. Gospod nas pripravlja iz generacije v generacijo: »In ko stvari ne gredo prav, se vmeša v zgodovino, uredi situacijo in gre naprej z nami.« Pomislimo na rodovnik Jezusa Kristusa, na tisti seznam kdo se je komu rodil. Na tem seznamu so grešniki in grešnice. In kaj je storil Gospod? Vpletel se je, popravil je pot, uredil je stvari. Pomislimo na Davida, velikega grešnika in nato velikega svetnika. »Gospod ve! Ko nam Gospod pravi 'Z večno ljubeznijo sem te ljubil', nam sporoča ravno to. Skozi mnoge generacije je Gospod mislil na nas, na vsakega od nas!«

Audio: