14. februar: Papeževo srečanje z mladimi pari

VATIKAN (torek, 11. februar 2014, RV) – Papež Frančišek se bo ta petek, 14. februarja, srečal z mladimi pari, ki se pripravljajo na poroko. Srečanje, ki bo zaznamovalo praznik sv. Valentina, zavetnika zaljubljencev, bo potekalo na Trgu sv. Petra. Papež bo tja predvidoma prispel okoli 12. ure, medtem ko bodo udeleženci že prej sodelovali pri programu s pričevanji. Dogodek je pod geslom Veselje 'da-ja' za vedno spodbudil Papeški svet za družino. Predstavlja eno izmed pobud, ki so del priprave na oktobrsko škofovsko sinodo, posvečeno družini. Povabljeni so bili pari, ki so obiskovali ali še vedno obiskujejo programe, namenjene pripravi na zakon. Prijavilo se je okoli 20 tisoč oseb.

Papež Frančišek: Zakon pomeni poklicanost
Med predstavitvijo dogodka je predsednik Papeškega sveta za družino, nadškof Vincenzo Paglia, spomnil, da papež Frančišek večkrat spodbuja zaljubljence in mladoporočence, da bi živeli veselje zveste in rodovitne ljubezni. Ta raste v svetosti, ko sledi zgledu Svete družine in v družinsko življenje sprejme Kristusa. V Assisiju, preteklega 4. oktobra, je papež mlademu paru na vprašanje o pomenu zakona odgovoril, da gre za poklicanost. Tako kot sta poklicanost duhovništvo ali redovniško življenje. Dva kristjana, ki se poročita, sta v svoji ljubezenski zgodbi prepoznala Gospodov klic, da iz dveh, moškega in ženske, oblikujeta eno samo telo, eno samo življenje. Zakrament svetega zakona to ljubezen ovije z Božjo milostjo in jo ukorenini v Bogu samem. S tem darom, z gotovostjo o tem klicu, se nato lahko odide na pot gotovi, brez strahu pred ničemer, skupaj se lahko spopade z vsem.

Vseeno pa je papež Frančišek prepoznal tudi, da mlajše generacije nimajo te moralne in duhovne osnove za gradnjo trdnega odnosa. Družina in družbena tradicija jim je ne zagotavljata. Bolj sta namreč naklonjeni pravicam posameznika in zvezam, ki trajajo, dokler ne nastopijo težave. To je kultura sebičnosti, ki se ne zna odpreti drugim, in začasnosti, kjer se nič ne zdi dokončno. V odgovor na nove potrebe mladih parov je Cerkev zato pomnožila programe zanje, tečaje priprave na zakon, skupine za mlade pare po župnijah in gibanja za družine.

Priprava na zakon v nauku papežev Janeza Pavla II. in Benedikta XVI.
Pomen priprave na zakon sta pogosto poudarjala tudi oba predhodna papeža, Janez Pavel II. in Benedikt XVI. Prvi je v Apostolski spodbudi o družini (Familiaris consortio) zapisal, da je priprava na zakon privilegirana priložnost, da zaročenci ponovno odkrijejo in poglobijo vero, ki so jo prejeli s krstom in je bila hranjena s krščansko vzgojo.

Zaslužni papež Benedikt XVI. je nadaljeval nauk svojega predhodnika. Pripravo na zakon je opredelil kot bolj kot kdajkoli prej nujno v današnjih časih. Po njegovih besedah predstavlja pot vere in krščanskega življenja, ki vodi k poglobljenemu poznavanju skrivnosti Kristusa in Cerkve. Le če je Kristus v središču osebnega bivanja in življenja para, je mogoče živeti pristno ljubezen ter jo podarjati drugim. Tako je Benedikt XVI. zatrdil ob koncu italijanskega narodnega evharističnega kongresa v Anconi. Tam je mlade pare še spodbudil, da bi na obdobje zaroke gledali kot na pot vere, saj ima izkušnja ljubezni v svoji notranjosti težnjo po Bogu.

Na svetovnem srečanju družin v Milanu pa je zaslužni papež Benedikt XVI. med drugim spomnil, da prehod od zaljubljenosti do zaroke, in potem poroke, zahteva več odločitev in notranjih izkušenj. Potrebna je pot razločevanja, kar pomeni, da se morajo razum, čustva in volja združiti. Pri poročnem obredu Cerkev ne vpraša: »Si zaljubljen?« Pač pa: »Hočeš?« In: »Ali si se odločil?« To pomeni, da mora zaljubljenost postati prava ljubezen tako, da vključi voljo in razum. In sicer preko poti, ki je pot očiščevanja, večje globine. Na koncu te mora človek z vsem, kar je, z vsemi svojimi zmožnostmi, s presojo razuma in z močjo volje reči: »Da, to je moje življenje.«

Audio: