S papežem Frančiškom skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja 16. februar 2014, RV) – »Pomembno se je vprašati, če se je mogoče ljubiti 'za vedno'.« Tako se je glasil le eden od pomembnih poudarkov papeža Frančiška med srečanjem z mladimi pari na valentinovo.

Frančišek mladim zaročencem: Ljubezen je odnos
»Kaj razumemo pod besedo 'ljubezen'? Samo čustvo, neko psihofizično stanje? Če samo to, se na tem res ne more zgraditi nekaj trdnega. A če je ljubezen 'odnos', potem je stvarnost, ki raste, in lahko na primer tudi rečemo, da se jo gradi kot hišo. Hišo pa se gradi skupaj, ne sami! Graditi v tem primeru pomeni podpirati rast in ji pomagati. Dragi zaročenci,« je dejal papež, »pripravljate se, da boste rastli skupaj, da boste gradili to hišo, da boste za vedno živeli skupaj. Ne želite je utemeljiti na pesku čustev, ki pridejo in grejo, temveč na skali prave ljubezni, ljubezni, ki prihaja od Boga. Družina se rodi iz tega načrta ljubezni, ki želi rasti kot se gradi dom, ki naj bi bil kraj naklonjenosti, pomoči, upanja, podpore. Kot je Božja ljubezen trdna in večna, tako tudi za ljubezen, ki je temelj družine, želimo, da je trdna in večna. […] Dragi zaročenci, ta 'za vedno' ni samo vprašanje trajanja. Zakon ni uspešen samo, če traja, ampak je pomembna njegova kvaliteta. Biti skupaj in se ljubiti za vedno je izziv krščanskih zakoncev.«

Splošna avdienca: Evharistija – usklajenost med liturgijo in življenjem
»Vedno je treba upoštevati, da evharistija ni nekaj, kar počnemo mi; ni naše spominsko slavje tistega, kar je Jezus povedal in storil. Ne. Je Kristusovo delo! Jezus je tisti, ki jo uresničuje, ki je na oltarju. In Kristus je Gospod.« Tako je dejal papež Frančišek v sredo med splošno avdienco, ko nadaljeval z razlago zakramenta evaharistije. »Evharistija,« je dejal, »je dar Kristusa, ki postaja navzoč in nas zbira okoli sebe, da bi nas nahranil s svojo besedo in svojim življenjem.« To pomeni, da poslanstvo in identiteta Cerkve izvirata iz evharistije, kjer tudi vedno jemljeta svojo obliko. Obhajanje je na zunaj lahko brezhibno, a če nas ne vodi v srečanje z Jezusom, lahko predstavlja nevarnost, da ne prinaša hrane našemu srcu in našemu življenju. »Po evharistiji namreč želi Kristus vstopiti v naše življenje in ga prepojiti s svojo milostjo, tako da bi v vsaki krščanski skupnosti bila usklajenost med liturgijo in življenjem.«

Papež dikasteriju za vzgojo: Katoliška vzgoja kot pomemben izziv Cerkve
»Katoliška vzgoja je eden od najpomembnejših izzivov Cerkve, ki se danes zavzema za uresničitev nove evangelizacije v zgodovinskem in kulturnem kontekstu, ki se stalno spreminja.« Te besede je papež v minulem tednu namenil udeležencem plenarnega zasedanja Kongregacije za katoliško vzgojo. Poleg pomena dialoga v vzgojno-izobraževalnem procesu je poudaril vlogo vzgojiteljev in učiteljev. »Vzgojitelj/učitelj na katoliških šolah mora biti predvsem zelo kompetenten, kvalificiran in obenem bogat v človečnosti, sposoben biti med mladimi s pedagoškim stilom, ki spodbuja njihovo človeško in duhovno rast. Mladi potrebujejo kvalitetno poučevanje skupaj z vrednotami, ne samo izrečenimi, ampak živetimi.« Pomembno je tudi, da »se katoliške akademske ustanove ne izolirajo pred svetom, temveč znajo pogumno stopiti na prizorišče sedanjih kultur in z njimi vstopiti v dialog, zavedajoč se daru, ki ga lahko ponudijo vsem«.

Pri papežu bolgarski škofje: Duhovno in pastoralno spreobrnjenje
V tednu, ki je za nami, so se s papežem Frančiškom srečali najprej bolgarski in nato še češki škofje, ki so prišli v Vatikan na obisk ad limina apostolorum. Obe avdienci sta potekali v sproščenem vzdušju, pripravljen govor pa so škofje obeh škofovskih konferenc dobili v branje. V govoru bolgarskim škofom je papež izpostavil »vitalnost katoliške vere« v Bolgariji, kar se odraža v številnih pobudah in dogodkih. Na ta način katoliške skupnosti »z vnemo uresničujejo svoje poslanstvo pričevanja o naravnih moralnih vrednotah in o Kristusovem evangeliju v družbi, zaznamovani z veliko duhovno praznino«, ki jo je za sabo pustil pretekli ateistični režim ali pa nekritično sprejemanje kulturnih modelov, v katerih prevladujejo praktični materializem. Papež Frančišek je bolgarske škofe spodbudil, naj si prizadevajo uresničiti misijonarsko preobrazbo, ki jo je Cerkev poklicana uresničiti po vsem svetu. To pa zahteva »duhovno in pastoralno spreobrnjenje«, ki se začne z zavedanjem, da smo v moči krsta kot učenci in misijonarji od Gospoda poslani, da z veseljem evangeliziramo. »Ta prenovljena misijonarska vnema obsega tudi družbeno razsežnost, ki ima za oporno točko družbeni nauk Cerkve in katere prioritete so družbena vključenost revnih ter prizadevanje za skupno dobro in družbeni mir.«

Sveti oče češkim škofom: Krščanske skupnosti naj so kraji sprejemanja
»Da bi pri vernikih spodbujali ustrezno poznavanje Jezusa Kristusa in osebno srečanje z njim, ste poklicani razvijati primerne pastoralne pobude, usmerjene v zanesljivo pripravo na zakramente in aktivno sodelovanje pri bogoslužjih,« pa je papež spodbudil češke škofe. »Vsak v svoji vlogi je poklican, da dá velikodušen prispevek, da bi se vesela novica oznanila v vsakem okolju, tudi najbolj sovražnem in najbolj oddaljenem od Cerkve; da bi oznanilo lahko doseglo periferije, različne vrste oseb, predvsem najšibkejše in najrevnejše v upanju. […] Krščanske skupnosti naj so vedno kraji sprejemanja, odprtega in mirnega soočanja; naj so oblikovalke sprave in miru, spodbuda za vso družbo v prizadevanju za skupno dobro in v pozornosti do ljudi v stiski; naj so oblikovalke kulture srečanja,« je poudaril papež v govoru češkim škofom.

Audio: