2014-02-26 11:28:34

Današnja splošna avdienca posvečena zakramentu bolniškega maziljenja: Kristus, ki je blizu bolnikom


VATIKAN (sreda, 26. februar 2014, RV) – »Zakrament bolniškega maziljenja nam pomaga, da se z roko dotaknemo Božjega sočutja do človeka.« Tako je papež Frančišek začel današnjo katehezo med splošno avdienco, ki je potekala na Trgu sv. Petra. Nadaljeval je z razlago zakramentov in danes govoril o zakramentu bolniškega maziljenja.

Jezus v duhovnikovi osebi postane blizu trpečemu
V preteklosti so ta zakrament imenovali »poslednje maziljenje«, ker je bilo razumljeno kot duhovna tolažba pred bližajočo se smrtjo. Govoriti o »bolniškem maziljenju« pa nam pomaga razširiti pogled na izkušnjo bolezni in trpljenja v obzorju Božjega usmiljenja. Vso globino skrivnosti, ki se kaže v bolniškem maziljenju, izraža svetopisemska prilika o usmiljenem Samarijanu iz Lukovega evangelija (Prim. Lk 10,30-35). »Vsakokrat, ko obhajamo ta zakrament, Gospod Jezus v duhovnikovi osebi postane blizu tistemu, ki trpi in je težko bolan ali pa je ostarel.« Prilika pravi, da usmiljeni Samarijan poskrbi za trpečega človeka ter na njegove rane zlije olja in vina. Papež je pojasnil, da nas olje spominja na blagoslov olja, ki ga vsako leto pri krizmeni maši na veliki četrtek opravi škof, namenjeno pa je ravno bolniškemu maziljenju. Vino pa je znamenje »Kristusove ljubezni in milosti, ki izvirata iz darovanja njegovega življenja za nas in ki se v vsem svojem bogastvu izražata v zakramentalnem življenju Cerkve«. Na koncu, Samarijan trpečega človeka zaupa v skrb gostilničarju, ne glede na stroške. Gostilničar je po papeževih besedah »Cerkev, skupnost kristjanov, smo mi, ki nam Gospod vsak dan zaupa tiste, ki trpijo v telesu in duhu, da bi lahko še naprej zlivali na njih vso Gospodovo usmiljenje in zveličanje«.

Naloga, ki jo je Cerkev prejela od Jezusa
Papež Frančišek je nadaljeval, da je to naročilo poudarjeno na ekspliciten in impliciten način v Jakobovem pismu: »Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem. In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni« (Jak 5,14-15). Papež je dodal, da gre za prakso, ki se jo je opravljalo že v času apostolov. Jezus je namreč svoje učence učil, naj tako kot on ljubijo bolnike in trpeče, in jim posredoval zmožnost in nalogo, da v njegovem imenu in v skladu z njegovim srcem podeljujejo tolažbo in mir, preko posebne milosti zakramenta. Vendar pa pri tem ne smemo pasti v obsesivno iskanje čudeža ali pričakovanje, da bomo vedno dosegli ozdravljenje.

V trenutku bolečine in bolezni nismo sami
Po Frančiškovih besedah gre za zagotovitev Jezusove bližine bolniku ali ostarelemu; vsaka oseba, starejša od 65 let lahko prejme ta zakrament; je Jezus, ki se približuje. Duhovnikov obisk bolnika je zelo pomemben; duhovnik pride, da bi pomagal bolniku ali ostarelemu. Jezus je namreč tisti, ki na ta način prihaja in tolaži, daje moč in upanje, odpuščanje. To ni noben tabu, je zatrdil papež, kajti »vedno je lepo vedeti, da v trenutku bolečine in bolezni nismo sami«. Duhovnik in tisti, ki so prisotni med bolniškim maziljenjem, predstavljajo vso krščansko skupnost, ki se kot eno samo telo z Jezusom zbere ob trpečem in njegovi družini ter v njej ohranja upanje, jo podpira z molitvijo in bratsko toplino. »Največja tolažba pa prihaja iz dejstva, da v zakramentu postane navzoč sam Gospod Jezus, ki nas prime za roko, nas ljubkuje in nas spominja, da mu že pripadamo in da nas nič, niti zlo in smrt, ne bo moglo ločiti od njega,« je še dejal papež Frančišek.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.