Ekumenski patriarh Bartolomej ob postnem času: Kesati se grehov pomeni resno spremeniti
življenje
ISTANBUL (ponedeljek, 3. marec 2014, RV) – Ekumenski patriarh Bartolomej v
letošnjem postnem času poziva k čuječnosti, disciplini, skrbi za svoje zveličanje
ter iskrenemu in otipljivemu kesanju za vse storjene grehe, hudobijo in krivice. V
katehezi za postni čas patriarh poudari, da »vstopamo v zveličavno obdobje
očiščevanja srca in duše, da bi ob koncu sprejeli trpljenje, križ, položitev v grob
in vstajenje našega Gospoda, ne samo preko ritualov in besed, ampak tudi preko
prakse in izkušnje«. Vernike spodbuja, naj se pokesajo, da bi tako postali nove
osebe, naj se odpovejo stari naravi grešnika in prevzamejo novost življenja. »Vso
svojo pozornost usmerimo na iskreno kesanje.« Kesanje je namreč prvo, o čemer
je pridigal Jezus Kristus, in pomeni resnično bistvo krščanskega nauka. To je vsakodnevno
povabilo pravoslavne Cerkve vsem vernikom. Patriarh nadaljuje, da pa mnogi niso nikoli
zares živeli kesanja: »Včasih se nam zdi, da se nas osebno ne tiče, ker
se nam ne zdi možno, da bi grešili.« A kot iz svoje izkušnje učijo cerkveni
očetje, je »kesanje potrebno tudi popolnemu«. Bartolomej pojasni, da ne gre
za doživljanje očitkov vesti zaradi naših grehov in odločitev, da jih več ne bomo
delali, ampak gre za spremembo naših drž na boljše, tako da stalno napredujemo v dobrem
pred Bogom in svetom.
Kesanje v tem smislu je potovanje brez konca proti nebeški
popolnosti, h kateri moramo vedno težiti, kot zatrjuje pravoslavni patriarh. Ker je
popolnost Boga neskončna, mora naša pot proti podobnosti Njemu biti neskončna in brezmejna.
Vedno obstaja še ena raven, ki je onkraj tega, kar smo uresničili. Zato moramo vedno
iskati duhovni napredek in preobrazbo. Bolj je naš notranji svet čist, bolj ko se
naše duhovno oko očiščuje, bolj jasno vidimo sebe in vse, kar nas obdaja, se glasijo
patriarhove besede. Kesanje je torej temeljna predpostavka duhovnega napredka, da
bi bili še bolj podobni Bogu. A da bi ta razvoj bil pristen, ga morajo spremljati
sadovi, predvsem odpuščanje in dejavna ljubezen.
»Pot kesanja,« piše
Bartolomej, »je priznati in izpovedati svoje grehe, ne čutiti več zamere
do drugih, moliti z gorečnostjo in popolnostjo.« Ko delujemo z ljubeznijo
in izražamo kesanje v praksi, ko preidemo iz individualističnega in farizejskega načina
življenja v občestveni in altruistični način, lahko iz kesanja in spreobrnjenja potegnemo
korist. Pokoro lahko živimo kot temeljni prehod od greha egocentričnosti in prevzetnosti
h kreposti ljubezni, težimo k ponižnosti cestninarja, ki je bil deležen Božjega usmiljenja,
še poudari patriarh Bartolomej.