Kardinal Turkson na simpoziju o človekovih pravicah v Bratislavi: Zaščititi versko
svobodo
BRATISLAVA (torek, 4. marec 2014, RV) – Kardinal Peter Turkson, predsednik
Papeškega sveta za pravičnost in mir, je danes dopoldne predaval na mednarodnem simpoziju
Cerkev in človekove pravice, ki ga je v Bratislavi organizirala
Slovaška škofovska konferenca. »Cerkev odločno poudarja, da je temelj
človekovih pravic v človekovem dostojanstvu, in zato zagovarja
univerzalnost teh temeljnih pravic. Cerkev zavrača relativizem, ki ga nekateri
politični režimi in nekatere interesne skupine uveljavljajo pri interpretaciji
teh pravic,« je zatrdil kardinal v svojem predavanju z naslovom Človekove pravice
in dostojanstvo z vidika katoliške Cerkve.
Na mnogih koncih sveta prihaja
do velikih kršitev temeljnih človekovih pravic, predvsem pravice do življenja in do
verske svobode. Nasilje nad vero po svetu doživljajo predvsem kristjani. Cerkev zato
izraža željo, da bi bila vsaka oseba, ne glede na versko prepričanje, deležna zaščite
verske svobode. Ta namreč vključuje svobodo posameznika, da živi v skladu z lastnim
razumevanjem najgloblje resnice, je zatrdil kardinal Turkson. Poudaril je, da je »verska
svoboda neločljiva od svobode misli in vesti in pripada vsakemu. Vključuje
svobodo, da posameznik spremeni versko pripadnost in verovanje. Prav tako
vključuje svobodo izražanja lastne vere ali verovanja osebno in v skupnosti.«
Predsednik papeškega sveta je tudi spregovoril o izzivih na področju
verske svobode v današnjem svetu, sklicujoč se pri tem na papeža Benedikta XVI. Načelo
verske svobode ureja mednarodno pravo o človekovih pravicah. Kljub temu pa tega načela
ne priznavajo in ne zagotavljajo vse države in vlade. Ponekod po svetu osebe tvegajo
svoje življenje in osebno svobodo samo zato, ker izpovedujejo lastno vero. Obenem
ponekod po svetu obstajajo varljive in prefinjene oblike predsodkov in sovraštva do
vernikov in verskih simbolov. Danes so kristjani tista verska skupnost, ki je v največ
državah deležna preganjanja zaradi vere. »Takšna situacija pomeni veliko nasilje
nad človekovimi pravicami,« je poudaril kardinal. »Vse države so odgovorne,
da svoje državljane, ne glede na versko pripadnost, zaščitijo pred nasiljem
nad njihovimi človekovimi pravicami, vključno s pravico do verske svobode.«
Opozoril je tudi na ekstremne in negativne oblike sekularizacije na eni strani in
na drugi nasilni fundamentalizem, ki se sklicuje na religijo. Sekularizem hoče vero
omejiti na zasebno raven in noče priznati neločljivo vez med osebno ali družinsko
molitvijo in vsakdanjim življenjem, etiko ali odnosom med osebami. Sekularizem tudi
pripisuje državi kontrolo nad verskim izražanjem in državljanom zanika pravico do
izražanja lastne vere. Nasprotno pa laičnost predstavlja pozitivno smer in religijo
osvobaja od politike.
Da bi človekove pravice bile zaščitene in podprte po
vsem svetu ima po kardinalovem prepričanju ključno vlogo »verska vzgoja«. Papež
Benedikt XVI. jo imenuje »avtocesta, ki vodi nove generacije, da vidijo druge kot
brate in sestre«, s katerimi so poklicani skupaj delati in potovati, in da »znajo
biti člani ene same človeške družine, iz katere ni nihče izključen«.