VATIKAN (nedelja, 6. april 2014, RV) – »Zares je čudovit ta načrt, ki je
vtisnjen v zakrament zakona!« je dejal papež Frančišek med splošno avdienco v
sredo. Katehezo je namenil zakramentu svetega zakona. »Ustvarjeni smo, da bi ljubili,
kot odsev Boga in njegove ljubezni.« Ko mož in žena obhajata zakrament zakona,
se v njiju zrcali Bog, vanju odtisne lastne poteze in neizbrisen značaj svoje ljubezni.
Papež
o zakramentu zakona: Nista več dva, sta eno »Zakon je podoba
Božje ljubezni do nas … Bog iz moža in žene naredi eno samo življenje. Sveto pismo
pravi 'eno meso'.« Ravno to je skrivnost zakona: ljubezen Boga, ki se zrcali v
zakonu, v paru, ki se odloči za skupno življenje. Zato mož zapusti svojo hišo, hišo
svojih staršev, in gre, da bi živel s svojo ženo; tako zelo se poveže z njo, da postanega
eno meso, kot pravi Sveto pismo. »Nista več dva, sta eno.« Papež je tudi poudaril,
kako pomembno je, da se ohranja živa zveza z Bogom, ki je osnova zakonske zveze. Resnična
vez je vedno tista z Gospodom. »Ko družina moli, se ta vez ohranja. Ko mož
moli za ženo in žena moli za moža, vez postaja močnejša.« Res je, da v zakonskem
življenju prihaja do mnogih težav, veliko krat prihaja tudi do prepirov med zakoncema.
»Skrivnost pa je, da je ljubezen močnejša od trenutka prepira … Zakonsko življenje
je čudovita stvar in vedno ga moramo varovati.«
Bl. Janeza Pavla II.,
neutruden oznanjevalec Božje besede V minulem tednu je minevalo devet let od
smrti bl. Janeza Pavla II., na kar je spomnil tudi papež Frančišek med splošno avdienco.
Janez Pavel II. je posnemal Kristusa in bil za svet neutruden oznanjevalec Božje besede,
resnice in dobrega. »Dobro je delal celo s svojim trpljenjem. To je bil nauk njegovega
življenja, na katerega je Božje ljudstvo odgovorilo z veliko ljubeznijo in spoštovanjem.
Njegova priprošnja naj v nas okrepi vero, upanje in ljubezen.«
Frančišek
sprejel ruandske škofe »Dvajset let po tragičnih dogodkih,sprava
in skrb za rane zagotovo ostajata prioriteti Cerkve v Ruandi.« Tako je papež Frančišek
zapisal v govoru ruandskim škofom, ki so v minulem tednu bili v Vatikanu na obisku
ad limina apostolorum. »Odpuščanje za žalitve in iskrena sprava,
ki se lahko zdita nemogoča s človeškega vidika, sta dar, ki ga je mogoče prejeti od
Kristusa, preko življenja vere in molitve.« Sveti oče je ruandske škofe
spodbudil, naj odločno nadaljujejo s pričevanjem o evangeljski resnici, in sicer z
dinamizmom vere in krščanskim upanjem. »Samo če ostanemo združeni, se bo lahko
evangelij dotaknil in spreobrnil srca v globini.Ko se Cerkev oglaša
z enim samim glasom, pokaže na svojo edinost ter potrdi občestvo z vesoljno Cerkvijo
in Petrovim naslednikom.« Pomembno je tudi sodelovanje med Cerkvijo in državo:
»Konstruktiven in pristen dialog z oblastmi lahko samo pospeši skupno delo za spravo
in izgradnjo družbe na vrednotah kot so človekovo dostojanstvo, pravičnost in mir.Bodite ena Cerkev, ki gre naproti drugim in daje iniciativo.«
Pri
Frančišku italijanski župani »To vam želim, da bi bili posredniki. Med ljudmi.
Da bi delali za edinost, mir, da bi reševali probleme in reševali stiske ljudi,«
je dejal papež Frančišek italijanskim županom. Opozoril jepred nevarnostjo,
da bi župan postal mešetar in ne posrednik. Mešetar namreč izkorišča stiske drugih
in en del jemlje zase. Takšen župan ne ve, kaj pomeni biti župan. Župan kot posrednik
pa je tisti, ki s svojim lastnim življenjem plačuje za edinost svojih ljudi, za njihovo
blagostanje, za pospeševanje različnih rešitev glede stisk in potreb ljudi. Evangelij
pripoveduje, kako je bil Jezus sredi množice ljudi, ki je pritiskala nanj, da skoraj
ni mogel dihati. »Takšen mora biti župan, ob svojih ljudeh, z njim, z njo; kajti
to pomeni, da ga ljudje iščejo, ker pozna odgovore, tako kot Jezus. Želim vam
tole: utrujenost, biti med ljudmi in da bi vas ljudje iskali, ker vedo, da znate vedno
prav odgovoriti.«
Iz jutranjih homilij: Molitev spremeni srce »Molitev
nam spremeni srce.« Tako je papež Frančišek spodbudil v eni od homilij med jutranjimi
mašami, s katerimi nas je tudi v minulem tednu vsako jutro pospremil v nov
dan. »Molitev nam spremeni srce,« je dejal. »Pomaga nam razumeti, kakšen
je naš Bog. In zato je pomembno govoriti z Gospodom. Ne s praznimi besedami, kot to
delajo pogani, pravi Jezus.« Govoriti je treba realno: »'Poglej, Gospod, imam
to težavo … v družini, z mojim otrokom, glede tega, glede tistega … Kaj se lahko naredi?
Glej, ti me ne moreš pustiti kar tako!' To je molitev!« Takšna molitev seveda
zahteva veliko časa. To je čas, ki je potreben, da bi bolje spoznali Boga, kot je
to pri prijatelju. Sveto pismo pravi, da je Mojzes govoril z Gospodom iz obličja v
obličje kot prijatelj. Takšna mora biti molitev: »Svobodna, vztrajna, z utemeljitvami.«
Tudi z malo oštevanja Gospoda: »'Obljubil si mi to in tega nisi storil …' Tako
kot se govori s prijateljem.« Srce moramo odpreti za takšno molitev. Mojzes je
v molitvi bolje spoznal Gospoda in okrepljen je nadaljeval svoje delo ter ljudstvo
popeljal v obljubljeno deželo. »Kajti molitev nas okrepi, okrepi nas. Naj Gospod
vsem nam da to milost, kajti molitev je milost.«