Papež Frančišek skupaj z navzočimi na Trgu sv. Petra: Za božje usmiljenje, ki je
ponujeno vsem, ne obstaja nobena meja!
VATIKAN (nedelja, 6. april 2014, RV) – »Evangelij današnje pete postne nedelje
pripoveduje o Lazarjevem vstajenju. To je vrhunec čudežnih 'znamenj', ki jih je Jezus
izvršil, hkrati pa preveliko dejanje, preveč očitno božje, da bi ga dopustili veliki
duhovniki, ki so se potem, ko so zvedeli o njem, odločili, da Jezusa umorijo«
(prim. Jn 11,53). Tako je papež Frančišek začel opoldanski nagovor z okna apostolske
palače na Trgu sv. Petra. Po molitvi in blagoslovu je sveti oče spomnil na dogajanja
v Ruandi ob 20. letnici začetka genocida nad plemenom Tutsi, leta 1994: »Ob tej
priložnosti želim izrati svojo očetovsko bližino ruandskemu ljudstvu, ga spodbuditi,
da z odločnostjo in upanjem nadaljuje proces sprave, ki je že pokazal sadove ter prizadevanje
za človeško in duhovno obnovo države. Vsem pravim: Ne bojte se! Na skali evangelija
z ljubeznijo in soglasjem gradite vašo družbo, saj se samo iz tega porodi dolgotrajen
mir! Nad dragi ruandski narod kličem materinsko varstvo Naše Gospe iz Kibeha.
Z veseljem se spominjam ruandskih škofov, ki so bili minuli teden tu v Vatikanu. Sedaj
vse vas vabim, da molimo k Naši Gospe iz Kibeha. Zdrava Marija...« Nadalje je
sveti oče spomnil na potres, ki je pred natančno petimi leti prizadel področje Aquile:
»V tem trenutku se želimo povezati s to skupnostjo, ki je zelo trpela, ki še trpi,
se bojuje in upa s tolikšnim zaupanjem v Boga in Marijo.« Papež Frančišek je še
povabil k molitvi za žrtve virusa ebola, ki je prizadel Gvinejo ter države, ki mejijo
nanjo. Ob koncu pozdravov pa je sveti oče predstavil pobudo te nedelje z besedami:
»Sedaj bi vam rad storil eno preprosto dejanje. Pretekle nedelje sem vam
predlagal, da si preskrbite majhen evangelij, ki bi ga čez dan nosili s seboj,
da bi ga pogosto prebirali. Zatem sem pomislil na starodavno izročilo Cerkve, ki je
med postnim časom katehumenom izročila evangelij, torej tistim, ki se
pripravljajo na prejem krsta. Torej, danes ga želim podariti vam, ki ste na
Trgu, vendar kot znamenje za vse, žepni evangelij. Brezplačno vam ga bodo razdelili.
Vzemite ga, nosite ga vsak dan s seboj in berite ga: Jezus je, ki vam govori!
In kakor On, vam tudi jaz pravim: zastonj ste prejeli, zastonj dajajte, dajajte
sporočilo evangelija! Morda, kdo med vami ne bo verjel, da je to brezplačno.
'Koliko stane?' Oče, koliko moram plačati? To bomo storili, v zameno za ta
dar, storite kakšno dejanje karitativne ljubezni, zastonjsko dejanje ljubezni, molitev
za sovražnike, za spravo... Danes lahko beremo evangelij preko različnih tehnološkin
naprav. Možno je nositi sabo celotno Biblijo na prenosnem telefonu ali na tabletu.
Pomembno je, da se bere Božja Beseda z vsemi možnimi sredstvi in da se jo sprejme
z odprtim srcem. Tedaj dobro seme obrodi sad.«
Papež Frančišek je opoldanski
nagovor o vrhuncu 'znamenj', ki jih je Jezus storil, torej o obujenju Lazarja,
nadaljeval z besedami: »Lazar je bil že tri dni mrtev, ko je Jezus prišel. Sestrama
Marti in Mariji je izrekel besede, ki so se za vedno vtisnile v spomin krščanske skupnosti.
Tako Jezus pravi:
»Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame
veruje, bo živel, tudi če umre; in vsak, kdor živi in vame veruje, vekomaj
ne bo umrl« (Jn 11,25).
Na to Gospodovo besedo mi verujemo, da se bo življenje
tistega, ki veruje v Jezusa in spolnjuje njegovo zapoved, spremenilo v novo, polno
in nesmrtno življene. Kakor je Jezus vstal z lastnim telesom, a se ni vrnil v zemeljsko
življenje, tako bomo mi vstali s svojimi telesi, ki bodo spremenjena v poveličana
telesa. On nas čaka pri Očetu. In moč Svetega Duha, ki je obudila od mrtvih Njega,
bo obudila od mrtvih tudi tistega, ki je združen z Njim.
Pred zapečatenim grobom
prijatelja Lazarja, je Jezus »zaklical z močnim glasom: 'Lazar, pridi ven!«
In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povoji in njegov obraz je
bil ovit s prtom' (vv. 43-44). Ta odločen klic je namenjen vsakemu človeku, saj
smo vsi zaznamovani s smrtjo, vsi mi. To je glas tistega, ki je gospodar življenja
in hoče, da bi vsi imeli »življenje v obilju« (Jn 10,10). Kristus ne odneha
pred grobovi, ki smo jih zgradili s svojimi odločitvami za zlo in smrt, s svojimi
napakami, s svojimi grehi. On tudi pred tem ne odneha. Vabi nas, skoraj nam ukaže,
da pridemo ven iz groba, v katerega so nas potisnili naši grehi. Vztrajno nas kliče,
naj pridemo ven iz teme ječe, kamor smo se zaprli in se zadovoljili z lažnim sebičnim
in povprečnim življenjem. Pravi nam: »Pridi ven«. To je lepo povabilo za resnično
svobodo. Pustimo, da nas zgrabijo te Jezusove besede, ki jih danes ponavlja vsakemu
od nas. Povabilo, da se pustimo osvoboditi 'povojev' ošabnosti. Naše vstajenje se
začne takrat, ko se odločimo ubogati Jezusov ukaz, priti k svetlobi, k življenju,
ko z našega obraza odpadejo maske. Večkrat nam greh nadene masko, maske morajo odpasti
in mi si bomo ponovno upali imeti naš prvotni obraz, ki je ustvarjen po Božji podobi
in sličnosti.
Jezusovo dejanje obuditve Lazarja od mrtvih kaže na to, do kam
vse lahko pride moč Božje milosti in tudi od kje lahko pride do našega spreobrnjena,
naše spremembe. Dobro poslušajte: 'Za božje usmiljenje, ki je ponujeno vsem,
ne obstaja nobena meja!'Dobro si zapomnite ta stavek: 'Za božje
usmiljenje, ki je ponujeno vsem, ne obstaja nobena meja! onovimo vsi skupaj:
'Za božje usmiljenje, ki je ponujeno vsem, ne obstaja nobena meja!Gospod je vedno pripravljen dvigniti pokrov groba naših grehov, ki nas loči od
Njega, ki je luč živih«.