Papež Frančišek je med splošno avdienco o darovih Svetega Duha: Modrosti se ne
naučimo, je dar Svetega Duha
VATIKAN (sreda, 9. april 2014, RV) – Papež Frančišek je med današnjo splošno
avdienco začel nov sklop katehez, namenjen darovom Svetega Duha. Danes je spregovoril
o modrosti. Sveti Duh je življenjska limfa Cerkve in vsakega posameznega kristjana,
je ljubezen Boga, ki iz našega srca naredi svoje bivališče in vstopi v občestvo z
nami. »Sveti Duh je vedno z nami, vedno je v nas, v našem srcu,« je dejal papež
Frančišek vernikom, zbranim na Trgu sv. Petra. Duh sam je največji dar Boga in tistemu,
ki ga sprejme, podeljuje raznovrstne duhovne darove. Cerkev jih pozna sedem – število,
ki simbolično pomeni polnost, celoto. Sedmeri darovi Svetega Duha so: modrost,
umnost, svet, moč, vednost, pobožnost in strah božji, je pojasnil papež
in nato začel z razlago prvega, to je modrosti.
Modrost – gledati z očmi
Boga Pri modrosti kot daru Svetega Duha ne gre samo za človeško modrost, ki
je sad znanja in izkušnje. Sveto pismo nam pripoveduje, da je Salomon, ko je bil kronan
za kralja Izraela, Boga prosil za modrost. Modrost je ravno to, je dodal papež Frančišek,
je »milost, da lahko vidimo vsako stvar z očmi Boga«.Pomeni videti
vse, svet, situacije, probleme, z Božjimi očmi. Včasih namreč vidimo tako kot je nam
všeč, v skladu z našim srcem, s sovraštvom, zavistjo. A to niso Božje oči, je pojasnjeval
papež. »Modrost je tisto, kar Sveti Duh dela v nas, da bi vse stvari videli z očmi
Boga. To je dar modrosti.« In ta dar prihaja iz zaupnosti z Bogom, iz tesnega
odnosa z Bogom, odnosa otroka z Očetom. Ko smo v občestvu z Gospodom, Sveti Duh preoblikuje
naše srce in mu omogoči zaznavati vso svojo toplino in ljubezen.
Za modrost
prositi Svetega Duha Sveti Duh torej kristjana naredi modrega, je papež nadaljeval
katehezo. A to ne v smislu, da bi imel odgovor za vsako stvar, da bi vse vedel. Oseba
ni modra v smislu kot je moder Bog, ampak v smislu, da pozna Boga: vé, kako Bog deluje,
vé, kdaj nekaj prihaja od Boga in kdaj ne. »Srce modrega človeka ima okus in vonj
po Bogu.« Takšne kristjane potrebujejo naše skupnosti, ko vse v njih govori
o Bogu ter postane lepo in živo znamenje njegove navzočnosti in njegove ljubezni.
Tega po Frančiškovih besedah ne moremo improvizirati in s tem se ne moremo sami oskrbeti.
Je dar, ki ga Bog nameni tistim, ki so poslušni Svetemu Duhu. V sebi, v svojem srcu
namreč imamo Svetega Duha, ki ga lahko poslušamo ali pa tudi ne. Če ga poslušamo,
nas bo naučil to pot modrosti, podaril nam jo bo, da »bomo videli z Božjimi
očmi, slišali z Božjimi ušesi, ljubili z Božjim srcem, presojali stvari z Božjo sodbo«.
To modrost lahko imamo, a zanjo moramo prositi Svetega Duha. Papež Frančišek je kot
primer navedel odnose med starši in otroki ter odnos med zakoncema, kjer je tudi pogosto
potrebna modrost, povezana s potrpežljivostjo, odpuščanjem, pomiritvijo. »Tega
se ne naučimo, to je poklon Svetega Duha,« je dodal. »Zato moramo prositi Gospoda,
da nam da Svetega Duha in dar modrosti, tiste modrosti Boga, ki nas uči gledati
z Božjimi očmi, čutiti z Božjim srcem in govoriti z Božjimi besedami.« S to modrostjo
moramo iti naprej, graditi družine in graditi Cerkev, tako da se bomo vsi posvetili.
»Prosimo danes za dar modrosti,« je sveti oče povabil ob koncu kateheze, »prosimo
Marijo, ki je sedež modrosti, naj nam podari to milost.«