2014-04-15 15:27:09

Pobožnost do Marije


Janez XXIII.
Angela Roncallija je pobožnost do Marije spremljala vse od otroštva dalje: v domači družini, v semenišču, med teološkim študijem, ko je postal duhovnik, škof, apostolski nuncij, beneški patriarh in na koncu tudi, ko je bil papež.

Od svojega 14. leta dalje, to je bilo leta 1895, je bodoči papež začel zbirati svoje misli v t. i. Dnevniku duše. Zadnji zapis v njegovem dnevniku pa najdemo leta 1962, v tretjem letu pontifikata in med pripravami na koncil. Med njegovimi mislimi je pobožnost do Marije prisotna kot lok, ki se je začel izrazito vzpenjati v obdobju mladosti in se je nato utrdil v zrelih letih. V času formacije v semenišču se je pridružil tudi Kongregaciji oznanjenja Brezmadežni. Ta je predpostavljala nekatera pravila, med katerimi je bil dnevni obisk Marijine cerkve ali kapele. V tistih letih se je Roncalli Mariji priporočal za pomoč v morebitnih skušnjavah proti čistosti, za vrlino ponižnosti in pa nasploh za zvestobo v življenju. 13. avgusta 1898 je v dnevniku zapisal: »O Marija, moja mati, če mi ne boste pomagali sedaj, ko tako zelo potrebujem pomoč, kakšen klerik, kakšen duhovnik bom?«

Kmalu po duhovniškem posvečenju je 8. decembra 1904 v Rimu prisostvoval praznovanju 50. obletnice razglasitve dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju. Ta dogodek je v dnevniku označil kot »enega najslovesnejših dni v svojem življenju«. Janeza XXIII. je prav v letih papeževanja redno spremljala tudi molitev rožnega venca. Le-to je opredelil kot »vajo v nenehni meditaciji in mirni ter vsakdanji kontemplaciji«. V njegovem Dnevniku duše najdemo 26 kratkih in pomenljivih molitev, napisanih med leti 1929 in 1962. Enajst izmed njih je posvečenih Mariji, katero imenuje izvir usmiljenja, mati veselja, izvir svetosti ali kraljica sveta.

Navsezadnje je Janez XXIII. še pisec okrožnice Grata recordatio, izdane leta 1959. Dokument je v celoti posvečen Mariji in rožnemu vencu, katerega učinkovitost izrecno poudarja. Vernike vabi k pobožnosti do Matere božje in zatrjuje, da je rožni venec najzanesljivejše in najlažje sredstvo za dosego polnosti Božje ljubezni, ki postane vidna preko pomoči trpečim.

Janez Pavel II.
Pobožnost do Marije je tako kot Janeza XXIII. celo življenje spremljala tudi papeža Janeza Pavla II. Začelo se je v družini, nadaljevalo v župniji in nato skupini, ki se je imenovala Živi rožni venec. Kot škof si je izbral geslo Totus tuus, ki izraža popolno pripadnost Jezusu preko Marije. Na njegovem grbu pa sta križ in črka »M«, ki, kot je večkrat razložil sam, nakazujeta besede iz Janezovega evangelija: »Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: 'Žena, glej, tvoj sin!' Potem je rekel učencu: 'Glej, tvoja mati!' In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.« Da je križani Kristus Marijo podaril celi Cerkvi, je Janez Pavel II. poudarjal večkrat. Prav tako pa tudi, da Marija spremlja vsakega človeka na njegovem romanju vere, upanja in ljubezni naproti združenosti s Kristusom.

Za Janeza Pavla II. je bila Marija resnično mati Cerkve. Omenjal jo je kot kraj, kamor se verniki lahko vedno zatečejo, voditeljico, učiteljico, učenko, zgled življenja. V jubilejnem letu 2000 je v njeno materinsko varstvo zaupal tako sebe kot celo Cerkev. Posvetil ji je kar sedemdeset katehez med sredini splošnimi avdiencami, in sicer od septembra 1995 do novembra 1997. Razdeljene so bili na tri tematske sklope: Marijina navzočnost v zgodovini Cerkve, vera Cerkve o Mariji in Marijina vloga v Cerkvi.

Nadalje je potrebno omeniti dokumente. Leta 1987 je Janez Pavel II. napisal okrožnico Odrešenikova Mati (Redemptoris Mater). Z njo je napovedal Marijino leto, sicer pa v njej o Mariji v skladu z drugim vatikanskim koncilom govori kot o Božjem orodju, ki je človeku dano, da bi mu pomagalo doumeti skrivnost Kristusa in Cerkve. Leta 1988 je izšlo apostolsko pismo O dostojanstvu žene (Mulieris Dignitatem). V tem dokumentu papež izhaja iz Marijinega »da« v dogodku oznanjenja. Zatem, leta 2002, je Janez Pavel II. napisal apostolsko pismo Rožni venec device Marije (Rosarium Virginis Mariae). Z njim je želel izraziti hvaležnost Bogu za prejete darove med pontifikatom na Marijino priprošnjo preko te molitve, obenem pa je tudi napovedal leto rožnega venca. To je bil tudi čas, ko je k skrivnostim dodal še svetli del.

V času pontifikata Janeza Pavla II. pa so navsezadnje posebno vlogo imela tudi romanja k Marijinim svetiščem. Zanj je romanje pomenilo temeljno izkušnjo v življenju vsakega človeka. Obiskal je mnoga znana romarska središča, kot so Częstochowa, Lurd, Loreto, pa tudi manj znana v vsaki državi, ki je bila cilj njegovega apostolskega potovanja.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.