Na veliki petek poteka nabirka za Sveto deželo

SVETA DEŽELA (petek, 18. april 2014, RV) – Tradicija je, da Cerkev vsako leto na veliki petek nabirko nameni Sveti deželi. Le-ta ohranja močno vez med kristjani po svetu in svetimi kraji. Sredstva, zbrana po posameznih župnijah, so posredovana Kustodiji Svete dežele, ki jih nato vloži v vzdrževanje teh krajev ali jih nameni za lokalne kristjane. Kardinal Leonardo Sandri, prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve, pojasnjuje, da je ta nabirka še danes poglavitni vir za preživetje kristjanov v Sveti deželi.

V pogovoru za vatikanski časopis L'Osservatore Romano nadalje pravi, da je prvo, kar potrebuje Bližnji vzhod in cel svet, mir. In prav Sveta dežela je kljub težkemu davku, ki ga plačujejo kristjani, poklicana biti »jedro srečanja in miru med Bogom in človeštvom«. Nabirka na veliki petek je tako med najpomenljivejšimi izrazi papeževe skrbi do tamkajšnje Cerkve. Gre za neke vrste izmenjavo, kot pravi Sandri. Medsebojno si izmenjamo predvsem molitev in dediščino spominov. Naše poslanstvo je namreč skupno in iz njega prejemamo odmev prvega evangeljskega oznanila. Papež Frančišek sam je med avdienco za Kongregacijo za vzhodne Cerkve novembra lani poudaril, da ima vsak katoličan dolg hvaležnosti v odnosu do krščanskih skupnosti, ki živijo v Jezusovih krajih. Pri njih so namreč naši izvori.

Na vprašanje, zakaj nabirka za Sveto deželo poteka ravno na veliki petek, kardinal Sandri odgovarja, da je to dan Jezusovega molka. Danes se spominjamo celotnosti daru. Veliki petek je dan, ko se razglaša: »Dopolnjeno je.« In če se je dopolnilo, lahko govori le ljubezen v svoji polnosti.

Prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve nato spominja na vse žrtve vojne na Bližnjem vzhodu. Na ubite ali ugrabljene duhovnike. Najbolj zaskrbljujoča je situacija v Siriji. Treba bi bilo poskusiti narediti čisto vse, da bi bile človekove pravice zaščitene, vključno z versko svobodo. Pobude, namenjene pomoči Siriji, so številne in prihajajo od vsepovsod. Tudi Kongregacija za vzhodne Cerkve je navezala stik z apostolsko nunciaturo v Damasku, da bi posebej za veliko noč zagotovila bližino vsem katoličanom. Osebno pomagajo škofom, duhovnikom, redovnikom in redovnicam, saj dan za dnem odpirajo najprej svoja srca in zatem vrata cerkva in pastoralnih ustanov ter odgovarjajo na potrebe vseh, brez razlike. Vatikanski dikasterij tako posreduje s pomočjo apostolskih nuncijev, preko katerih ljubezen vesoljne Cerkve doseže trpeče brate in sestre na Bližnjem vzhodu.

Sveto deželo, ki se je na poseben način spominjamo danes, bo kmalu obiskal tudi papež Frančišek. Kardinal Sandri, ki bo papeža spremljal na tem potovanju, pravi, da bo to »ekumensko romanje«. Kot je znano, bo zaznamovalo 50. obletnico »objema med Pavlom VI. in Atenagoro«, to je med »Rimom in Konstantinoplom«. Pomen tistega dogodka je bil edinstven, tudi za usodo svetovnega miru. Enako bi se lahko zgodilo tudi s ponovnim srečanjem, tokrat med Frančiškom in Bartolomejem. Da prav to apostolsko potovanje, ki bo na vrsti čez en mesec, daje poseben pomen današnji nabirki, meni tudi p. Pierbattista Pizzaballa, kustos Svete dežele. Tako eno kot drugo želi biti podpora krščanski navzočnosti v tistih krajih.

P. Pizzaballa je za Radio Vatikan natančneje pojasnil, da je del sredstev nabirke namenjen ustvarjanju novih delovnih mest, obnovi starih krščanskih hiš, zlasti v Jeruzalemu, ali šol na območjih Betlehema in Jerihe. En del pa bo namenjen tudi kristjanom v Siriji. Veliko jih namreč odhaja iz tistih krajev, da bi našli boljše življenjske pogoje na Zahodu. Nabirka zato pomaga, da bi ustvarili primerne pogoje in bi kristjani lahko ostali v regiji.

Letošnja velika noč, ko se Sveta dežela pripravlja na papežev obisk, se ujema tako za katoliško kot pravoslavno Cerkev. Z duhovnega in verskega vidika je to zelo lepo, kot pravi p. Pizzaballa, obenem pa je v Jeruzalemu tudi bolj zapleteno, saj obhajanja za vse vernike seveda potekajo na istih krajih. Te dni je mesto polno romarjev. Med njimi letos prevladujejo tisti, ki prihajajo iz Latinske Amerike, Rusije in tudi Azije. Nazadnje kustos poudarja še, da imajo usmiljenje, odpuščanje in dialog, o katerih govori papež Frančišek, v Sveti deželi poseben, zelo konkreten in otipljiv pomen. Opozarjajo na politično napetost, na mir, ki še vedno ni dosežen, na trpljenje. Te vrednote so opomin za vse kristjane, da bi jih s svojim pričevanjem naredili »konkretne in otipljive«.

Audio: