Latinski patriarh v Jeruzalemu Fouad Twal: Ne se sramovati pričevanja o Kristusu
Vstalem
JERUZALEM (ponedeljek, 21. april 2014, RV) – »Ne smemo se sramovati
pričevanja o vstalem Kristusu,« je dejal latinski patriarh v Jeruzalemu
Fouad Twal med vstajenjsko mašo, ki jo je daroval v baziliki Božjega groba. Med homilijo
je spomnil na stisko, ki se zgrinja nad Sveto deželo: družine, ki so prisiljene izseliti
se, uničena mesta, oskrunjene cerkve, ugrabljeni duhovniki. Kljub temu pa nam vstajenje
daje luč, o kateri ne smemo molčati. »Upam, da se vesoljna Cerkev čuti nekoliko
soodgovorna za ta mir, za to krščansko skupnost, za to veselje,« je pritrdil
patriarh Twal. Slovesnosti ob Božjem grobu so se poleg kristjanov iz Svete dežele
udeležili tudi mnogi romarji, ki so veliki teden želeli preživeti na krajih, kjer
se je vse zgodilo. »Biti v Jeruzalemu pomeni imeti priložnost, da od blizu pogledamo,
kako je Jezus živel svoj pasijon,« je dejal patriarh.
Patriarh Twal je
o veliki noči v Sveti deželi več povedal za Radio Vatikan. Velika noč v Sveti deželi
je po njegovih besedah vedno najlepša na svetu. Izrazil je upanje, da bo pomagala
narediti korak naprej, da bi bilo več miru, več ljubezni in več zvestobe Gospodu.
»Velika noč, vstajenje je prehod iz enega stanja v drugo: upamo, da bo potem več
ljubezni, pravičnosti in sodelovanja med vsemi stranmi.« Letos velika noč pade
na isti dan za katoličane in pravoslavne, je spomnil in dodal, da je ravno to bila
Gospodova želja, njegova zadnja oporoka, in da je to tudi želja mnogih kristjanov.
»Upam,« je dejal, »da bo s prihodom svetega očeta ta želja, da bi
ustvarili več občestva, več edinosti in več sodelovanja, postajala vedno večja
v srcih vernikov.«
Velika noč nas vabi k brezmejnem upanju v Boga, ki
odpira pot sredi našega trpljenja. Patriarh Twal je zatrdil, da je trpljenje v Sveti
deželi veliko. Sam je Cerkev v Sveti deželi večkrat imenoval »Cerkev kalvarije«,
saj izraelska vojaška zasedba traja že šestinšestdeset let. Kljub vsem posredovanjem,
srečanjem, obljubam, resolucijam, se še vedno nahajamo v tej politični situaciji,
ki je tako zelo težka, da vpliva tudi na ekonomsko stanje ljudi. Mnogi so se čutili
prisiljeni, da se izselijo, zapustijo Sveto deželo, med njimi je veliko mladih. Patriarh
je dodal, da je to »človeška krvavitev brez konca«. Problemi so številni, pri
čemer je spomnil na razmere v Jordaniji, kjer se nahaja milijon sirskih beguncev,
družine, otroci, mame, starostniki. Cerkev skupaj z drugimi humanitarnimi organizacijami
poskuša pomagati, a razmere kljub temu ostajajo dramatične. »Naša Cerkev je prav
tako Cerkev vstajenja, upanja, veselja do življenja, evangeliziranja, dela,
sprejemanja, sodelovanje in večnega upanja,« je pripomnil. »Želimo mir za vse,
živimo revščino, upanje, veselje, svobodo. Smo revni v vseh pomenih. Vedno smo pozivali
k miru v Sveti deželi, želimo mir. A ni miru za en narod, brez da bi bil mir
tudi za drugi,« je zatrdil patriarh Twal in zaželel mir vsem prebivalcem Svete
dežele, judom, muslimanom in kristjanom: »Upajmo, da nam bo Gospod z vstajenjem
in s to veliko nočjo podaril to, kar si želimo: mir, vedrino in vzajemno zaupanje,
ki trenutno manjka.«