Tiskovna konferenca o Janezu XXIII. in Janezu Pavlu II.: Zakaj sta svetnika?
VATIKAN (torek, 22. april 2014, RV) – Na tiskovnem uradu Svetega sedeža je
danes potekala tiskovna konferenca o kanonizaciji Janeza XXIII. in Janeza Pavla II.
O vprašanju, zakaj sta oba papeža svetnika, sta spregovorila: msgr. Slavomir Oder,
postulator postopka Janeza Pavla II., in frančiškan p. Giovangiuseppe Califano, postulator
postopka Janeza XXIII. Predstavila sta življenje obeh papežev in osnovne poteze njunega
svetniškega življenja.
P. Giovangiuseppe Califano o Janezu XXIII.:
pastir in oče, pokorščina in mir P. Giovangiuseppe Califano je povedal,
da je sluh svetosti papeža Janeza XXIII. bil zelo močno prisoten že na dan njegove
smrti, ko so se verniki po vsem svetu kljub bolečini zahvaljevali za milosti, ki jih
je Bog storil po tem svetem papežu. Sluh svetosti, ki je bil razširjen že za časa
njegove življenja, je še bolj rasel po njegovi smrti. Iz Roncallijevih osebnih zapisov
lahko vidimo temeljne poteze njegovega svetniškega življenja, ki jim je sledil kot
bogoslovec, duhovnik, škof, kardinal in nato kot papež. Že kot mlad bogoslovec je
zapisal, da ga Bog kliče na pot svetosti, zato je pred sebe postavil štiri osnovna
pravila: združenost z Jezusom, zbranost v srcu, molitev rožnega venca in vedno biti
čuječ v vseh svojih dejanjih. P. Califano je izpostavil Roncallijevo globoko ponižnost,
zaznamovano s preprostostjo in majhnostjo, ter izročenost Božji previdnosti in Božjemu
usmiljenju.
Postulator Califano je nakazal še dva posebna binoma, ki sta zaznamovala
življenje Janeza XXIII. To sta: pastir in oče ter pokorščina in mir. V svoji pastoralni
poklicanosti je želel uresničiti vlogo pastirja in očeta, kot je razvidno iz njegovih
osebnih zapisov. Poteze očetovstva je bilo mogoče razbrati v njegovi dobroti, prijaznosti,
blagosti, veselju, preprostosti, ponižnosti, zaradi česar so ga tudi imenovali 'dobri
papež'. Ta očetovska drža je bila izrazita v vseh njegovih dejanjih. Ob prvem božiču
svojega pontifikata je obiskal male bolnike v pediatrični bolnici Deteta Jezusa, dan
zatem pa rimski zapor. Redno je tudi obiskoval rimske periferije. Cerkvi je odprl
nova obzorja s sinodo in drugim vatikanskim koncilom. Uspelo mu je vstopiti v srce
ljudi, je dejal p. Califano. Drugi pomemben binom duhovnosti Janeza XXIII. predstavljata
pokorščina in mir. Ti dve besedi sta moja zgodovina in moje življenje, kot je sam
zapisal. Bil je človek miru in je širil mir. V Cerkvi je opravljal tisto, za kar so
ga nadrejeni zadolžili, kar lahko vidimo med drugim tudi v njegovi službi apostolskega
nuncija, ko je moral pogosto zapustiti svoj dom in domovino ter se soočiti z različnimi
stvarnostmi.
Msgr. Slavomir Oder o Janezu Pavlu II.: Vse življenje kot izraz
Božje slave Postulator postopka Janeza Pavla II. msgr. Slavomir Oder je med
drugim povedal, da se je Janez Pavel II. zavedal kvalitativne teže, ki jo on sam mora
dati svojemu življenju. To je izrazil v eni od svojih dram, kjer je zapisal, da človeško
življenje ni samo odvijanje dogodkov, ampak ima kvalitativno težo, ki je povezana
z ljubeznijo. To se je trudil uresničevati v svojem konkretnem življenju, zaradi česar
so ljudje v njem prepoznavali svetniške poteze. Kot mlad človek je svoj odnos do življenja
izrazil v pogovoru s svojim prijateljem. Dejal je, da si človek mora organizirati
vse svoje življenje tako, da bo v vseh njegovih vidikih izraz Božje slave. To je postal
tudi program njegovega življenja.
Msgr. Oder je izpostavil tri pomembne osebe,
ki so korenito zaznamovale življenjsko pot in duhovnost Janeza Pavla II. Šola, v kateri
se je oblikoval, je bila šola trpljenja, zaznamovana z marijansko duhovnostjo. Na
tej poti so ga spremljali različni duhovni voditelji. Na prvem mestu je to bil njegov
oče, ki ga je naučil moliti in mu pomagal razviti globok verski čut. Najdragocenejša
očetova dediščina je bila preprosta, ljudska vera. Druga oseba, pomembna na njegovi
duhovni poti, je bil laik Jan Teranowski, ki ga je Karol Wojtyla imenoval preprosto
'apostol'. Bil mu je pomembna oporna točka, ob kateri je odkril vlogo laikov v Cerkvi
in družbi, bistveno pa mu je tudi pomagal odkriti duhovniški poklic. Teranowski je
za Janeza Pavla II. bil pomemben še zaradi dveh pomembnih potez njegove duhovnosti.
Najprej marijanske, ki se je še bolj okrepila, in nato karmeličanske, po kateri je
Janez Pavel II. morda nekoliko manj poznan, a je prišla v ospredje med samim postopkom
kanonizacije, kot je dejal postualtor. Tretji pomembni lik pa je bil krakovski nadškof,
ki mladega Wojtylo sprejel v skrivno semenišče. Te tri osebnosti so pomembno vplivale
na razvoj treh elementov, ki so ostali stalnica v življenju Janeza Pavla II. Tri poteze
so: preprosta vera, mistična globina, ki jo je osvojil preko del sv. Janeza od Križa,
ter pogumno in vztrajno pristopanje k življenjskim oviram, s pogledom na zgodovino,
v kateri je videl poseg Boga.