Tako kot drugod po svetu sta imela blažena Janez XXIII. in Janez Pavel. II. tudi na
tej celini za Cerkev velik zgodovinski pomen. V srcih in mislih katoličanov uživata
veliko spoštovanje, med pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi in verstev pa sta
deležna priznanja za njuno izjemno vodenje.
Azijska celina je zibelka vseh
večjih verstev: krščanstva, hinduizma, judovstva, budizma, taoizma, konfucianizma,
islama, šintoizma in drugih. Je kraj, kjer živita dve tretjini svetovnega prebivalstva.
Danes se spopada z mnogimi krizami in izzivi: revščino, nepismenostjo, krivicami,
otroškim delom, razširjenimi diskriminacijami na osnovi kaste, vere ali spola. Milijoni
ljudi živijo pod pragom revščine, nimajo dovolj hrane, pitne vode, oblek in ne strehe
nad glavo. Pojavljajo se tudi terorizem, fanatizem in fundamentalizem. Zaradi vsega
tega so na celini prisotne zelo močne potrebe po medverski harmoniji, miru, medsebojnem
sprejemanju in spoštovanju ter verski svobodi. To je ozadje, v katero sta papeža Janez
XXIII. in Janez Pavel II. želela prinašati pozitivne spremembe. In to četudi je Azija
celina, kjer Cerkev še naprej predstavlja manjšino, ki šteje le okoli tri odstotke
prebivalstva.
Janez XXIII. Temeljnega pomena je bila že okrožnica
Janeza XXIII. Mir na zemlji (Pacem in terris). Ta je odgovorila na prizadevanja
mnogih Azijcev, ki so iskali način, kako se spopasti z izzivi, kot je na primer dialog
med osebami različnih verstev. V dokumentu je zapisana naloga, da je potrebno vse
odnose na novo urediti v resnici, pravičnosti, ljubezni in svobodi. In četudi je bila
napisana pred petdesetimi leti, je ta okrožnica pomenljiva tudi za sedanjost. Za azijsko
celino konkretno predstavlja način, kako utrditi dolgotrajen mir. Ta dokument tudi
ni bil namenjen samo katoličanom, temveč vsem ljudem dobre volje. Torej se obrača
na pripadnike vseh verstev v Aziji in jih opogumlja, da bi delali dobro, da bi se
opirali na resnico, pravičnost in dejavno ljubezen, da bi v družbo prinašali mir in
harmonijo. Papež Janez XXIII. pa je v besedilu navsezadnje posebej poudaril še zlasti
temeljne človekove pravice.
Janez Pavel II. Tudi Janez Pavel II.
je azijskemu prebivalstvu zapustil globoke navdihe. V njem so videli pomembnega verskega
voditelja. Podpiral je svobodo vere, ekumenski in medverski dialog. Kristjane v Aziji
je spodbudil z več dokumenti, na poseben način pa z apostolsko spodbudo Cerkev
v Aziji. Ta zanje ostaja stalen navdih in jim daje pogum. Je vodilo za oznanjevanje
Kristusa, kar je naloga, ki je v tretjem tisočletju še posebej zaupana azijskim kristjanom.
Apostolska spodbuda nadalje poudarja pomen dialoga kot značilne poti azijske Cerkve.
Tako razloži, da dialog ni preprosta strategija za miroljubno sobivanje med narodi,
tudi ne predstavlja zgolj spodbujanja medsebojnega poznavanja in bogatenja, ampak
je več, je bistveni del cerkvenega poslanstva, je poklicanost. Dialog in oznanjevanje
sta torej povezana in sta dve enakovredni razsežnosti za Cerkev na azijski celini.
Za
tamkajšnje kristjane je kanonizacija obeh velikih papežev neizmerno veselje. Njuni
življenji in njuna nauka še naprej služita kot močni navdihi. Vernikom pomagata v
njihovem poslanstvu evangelizacije, medverskega dialoga, ekumenizma, podpiranju človekovih
pravic, enakosti, pravičnosti, svobode misli, vere in izražanja svoje vere. Pomagata
v boju, da bi vsi imeli enake pravice in da bi narodi in verstva med seboj sodelovali.
Pomagata v zaščiti zatiranih, manjšin in odrinjenih. Spodbujata, da bi bili trdni
v veri, navkljub težavam in izzivom na krščanski poti. Opominjata, da bi pred seboj
vedno gledali Kristusa, ki je trpel, umrl in tretji dan vstal. In, ki se je učlovečil
prav na azijski celini.