Papež Frančišek med jutranjo homilijo: Ne bojmo se vstajenjskega veselja!
VATIKAN (četrtek, 24. april 2014, RV) – Obstajajo kristjani, ki jih je strah
vstajenjskega veselja, ki nam ga hoče dati Jezus. Njihovo življenje se zdi kot pogreb.
A vstali Gospod je vedno z nami. Tako je dejal papež Frančišek med današnjo jutranjo
mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte. Današnji evangelij govori o vstalem
Kristusu, ki se prikaže apostolom. Ob Gospodovem pozdravu miru se učenci ne razveselijo,
ampak se vznemirijo in prestrašijo, mislijo, da vidijo duha. Jezus jim pomaga razumeti,
da je to, kar vidijo, resničnost, je pojasnjeval papež med homilijo. Povabi jih, naj
se dotaknejo njegovega telesa, in v pričo njih jé. Hoče jih popeljati v »veselje
vstajenja, veselje ob njegovi navzočnosti med njimi«. A učenci od veselja še niso
verjeli, niso mogli verovati, kajti bali so se veselja.
»To je bolezen kristjanov,«
je zatrdil Frančišek. »Bojimo se veselja. Lažje je misliti: 'Ja, ja, Bog obstaja,
samo da je tam; Jezus je vstal, a je tam.' Nekoliko na distanci. Bojimo se Jezusove
bližine, ker ta nam daje veselje.« Po papeževih besedah lahko na ta način razumemo
mnoge 'pogrebne kristjane'. »Njihovo življenje se zdi kot neprestani pogreb. Raje
imajo žalost kot pa veselje. Lažje se gibljejo v mraku kot pa v luči veselja kot tiste
živali, ki pridejo na plano samo ponoči, a na dnevni svetlobi ne vidijo ničesar. Kot
netopirji. In z nekoliko smisla za humor lahko rečemo, da obstajajo 'kristjani netopirji',
ki imajo raje mrak kot pa luč Gospodove prisotnosti,« je povedal sveti
oče.
Jezus pa nam je s svojim vstajenjem dal veselje: veselje, da smo kristjani;
veselje, da mu sledimo od blizu; veselje, da hodimo po poteh blagrov; veselje, da
smo z Njim. »Mi pa smo velikokrat vznemirjeni, ko pride k nam to veselje, ali pa
smo polni strahu, mislimo, da vidimo duha, ali pa mislimo, da je Jezus določen
način delovanja.« Mislimo, da kot kristjani moramo delati na nek določen
način, pri tem pa Jezus ostaja v nebesih. Papež je dodal, da krščansko življenje mora
biti »dialog z Jezusom, kajti Jezus je vedno z nami, vedno je z našimi problemi,
z našimi težavami, z našimi dobrimi deli«. Kolikokrat mi, kristjani nismo veseli,
ker nas je strah. To so kristjani, ki so s križem bili poraženi. Papež Frančišek je
spomnil na argentinski pregovor, ki pravi: 'Kdor se opeče z vročim mlekom, ko vidi
kravo, joče.' In ti kristjani so se opekli z dramo križa in si rekli: 'Ustavimo se
tu; On je v nebesih.'
»Prosimo Gospoda,« je sklenil homilijo papež Frančišek,
»naj stori z nami to, kar je storil učencem, ki so se bali veselja, naj odpre naš
razum: 'Tedaj jim je odprl razum, da so umevali pisma.' Naj odpre naš razum, da bomo
razumeli, da je On živa resničnost, da ima telo, da je z nami, da nas spremlja in
da je zmagal. Prosimo Gospoda za milost, da se ne bomo bali veselja.«