Južnoafriška republika: V teku srečanje za dialog med katoličani in anglikanci
JUŽNA AFRIKA (sreda, 14. maj 2014, RV) – V južnoafriškem mestu Durban poteka
četrto srečanje članov mednarodne anglikansko-katoliške komisije Arcic III. Komisija
zaznamuje t.i. tretjo fazo dialoga med katoliško Cerkvijo in anglikansko skupnostjo.
Njen nastanek sega v leto 2006, ko sta se v Rimu srečala Benedikt XVI. in takratni
anglikanski primas Rowan Williams ter pripravila skupno izjavo. V njej sta izrazila
pripravljenost za nadaljevanje ekumenskega dialoga, ki se je začel leta 1970 z ustanovitvijo
komisije Arcic I in nadaljeval z Arcic II leta 1983, ko so bili preseženi spori kot
posledica razkola v 16. stoletju. Zadnje srečanje Arcic III je potekalo od 29. aprila
do 7. maja 2013 v Riu de Janeiru v Braziliji. Trenutno je v pripravi poročilo te tretje
faze anglikansko-katoliškega dialoga. Nanašalo se bo na vprašanje Cerkve kot občestva
na lokalni in vesoljni ravni. Več o tem je za Radio Vatikan povedal anglikanski nadškof
David Moxon, član komisije in direktor anglikanskega centra v Rimu.
Kot je
zatrdil, se bo poročilo osredotočilo na tri točke: Kaj nam je skupno? Glede katerih
stvari lahko predvidevamo možen dogovor? O čem se ne strinjamo in ne vidimo možnosti
dogovora? Glede vseh treh področij je možen velik napredek, dodaja Moxon. Izpostavlja
tudi usmerjenost v »odprt ekumenizem«, ki ga zaznamuje način medsebojnega pristopanja,
med Cerkvami in različnimi skupnostmi po svetu, in sicer v duhu sodelovanja, podpore
in vzajemnega razumevanja. Moxon pojasni, da bodo za pripravo poročila potrebna še
kakšna tri leta. Izrazi upanje, da bo dokument zanimiv tudi izven ekumenskega področja
in bodo v njem ljudje lahko našli teologijo skupnega dela, sprejemanja odločitev,
skupnega poslanstva ter bo služil kot neke vrste priročnik za skupno sodelovanje na
terenu.
Glede konkretnih rezultatov, h katerim so prispevali pogovori v okviru
komisije Arcic v zadnjih štiridesetih letih, anglikanski nadškof našteva ustanovitev
mednarodne mreže za edinost in poslanstvo, dogovore o evharistiji, krstu, duhovništvu,
obhajilu, kar pred štiridesetimi leti še ni obstajalo. Prav tako izpostavlja sodelovanje
na področju misijonov: »Verjamem, da bi misijonarstvo moralo biti nov motor ekumenizma
ter da bo skupno zavzemanje za pravičnost, razvoj, evangelizacijo vedno bolj
evidentno in vedno bolj spodbudno.« Kot primere navaja dosego svetovnega
sporazuma o sodobnem suženjstvu in trgovini z ljudmi, ki sta zločina proti človeštvu.
Katoliška in anglikanska Cerkev se na tem področju zelo zavzemata, da bi dosegli svobodo
na svetovni ravni.