Papež udeležencem simpozija o verski svobodi: Nesprejemljivo je, da tudi danes
obstajajo prava preganjanja zaradi verske pripadnosti.
VATIKAN (petek, 20. junij 2014, RV) – S papežem so se danes srečali udeleženci
mednarodnega simpozija, ki je potekal v Rimu pod naslovom Verska svoboda v mednarodnem
pravu in svetovni konflikt vrednot. Sveti oče je v govoru dejal, da je vsak človek
iskalec resnice o svojem izvoru in svoji usodi. V njegovih mislih in srcu se rojevajo
vprašanja in misli, ki se jih ne more zatreti ali zadušiti, saj izvirajo iz globine
in so prirojeni del notranjega bistva osebe. To so verska vprašanja, ki potrebujejo
versko svobodo, da bi se lahko v polnosti izrazila. Prizadevajo si osvetliti pristni
pomen bivanja in vez, ki to bivanje povezuje z vesoljem in zgodovino; pregnati hočejo
temo, s katero je obdan človek, če ta vprašanja niso zastavljena in ostajajo brez
odgovorov.
Papež je izpostavil, da razum v verski svobodi prepoznava temeljno
človekovo pravico, ki odraža njegovo najbolj vzvišeno dostojanstvo, in sicer, da lahko
išče resnico, se je oprijema ter v njej prepoznava nepogrešljiv pogoj, da bi lahko
razvil ves svoj potencial. »Verska svoboda ni samo svoboda misli ali zasebnega
bogočastja,« je zatrdil Frančišek. »Je svoboda do življenja v skladu z etičnimi
načeli, ki so posledica najdene resnice, tako zasebno kot javno. To je velik izziv
v globaliziranem svetu, kjer šibka misel, ki je bolezen, znižuje tudi raven splošne
etike in v imenu napačnega pojma strpnosti konča v preganjanju tistih, ki branijo
resnico o človeku in njene etične posledice.« Po papeževih besedah so zato pravne
ureditve, državne in mednarodne, poklicane priznati, zagotavljati in zaščititi versko
svobodo, ki je pravica, neločljivo povezana s človeško naravo in dostojanstvom človeka
kot svobodnega bitja. Prav tako je »kazalec zdrave demokracije in eden od temeljnih
virov državne legitimnosti«.
Verska svoboda, ki je sprejeta v ustavah in
zakonih ter prevedena v ustrezne načine obnašanja, spodbuja razvoj odnosov medsebojnega
spoštovanja med različnimi verstvi in njihovo zdravo sodelovanje z državo in politično
družbo, brez zmešnjave vlog in nasprotovanj. Namesto globalnega konflikta vrednot,
začenši pri jedru univerzalnih skupnih vrednot, postane na ta način mogoče globalno
sodelovanje v skladu s kupnim dobrim, je dejal papež.
Nadaljeval je, da je
nerazumljivo in zaskrbljujoče, da tudi danes v svetu ostajajo diskriminacije in omejitve
pravic samo zaradi pripadnosti in javnega izpovedovanja določene vere. »Nesprejemljivo
je, da celo obstajajo resnična in dejanska preganjanja zaradi verske pripadnosti
in tudi vojne. To rani razum, ogroža mir in ponižuje človekovo dostojanstvo,«
je poudaril papež Frančišek je dodal, da je zanj zelo boleča ugotovitev, da so kristjani
v svetu deležni največjega števila diskriminacije te vrste. »Preganjanje kristjanov
je danes celo silovitejše kot v prvih stoletjih Cerkve in obstaja več kristjanov
mučencev kot v takratni dobi. In to se dogaja več kot 1700 let po Konstantinovem
ediktu, ki je kristjanom podelil svobodo do javnega izpovedovanja njihove vere,«
je še dejal papež.