Brazilski priročnik za teden molitve za edinost kristjanov 2015: Daj mi piti

BRAZILIJA (četrtek, 3. julij 2014, RV) – V Braziliji so pripravili priročnik za prihodnji teden molitve za edinost kristjanov. Ta bo v letu 2015 kot vedno potekal med 18. in 25. januarjem.

»Jaz sem voda življenja: žejen sem. Jaz sem kruh življenja: lačen sem. Še vedno živim tukaj sredi mojega ljudstva, ki trpi in umira. Obnavljam moči, omogočam, da spregovori tišina. Žena mi je dala piti. Zate želim biti živa voda, kruh solidarnosti, občestva in lepote.« To so besede iz molitve, ki povzema vsebino brazilskega priročnika, katerega naslov je »Daj mi piti« (Jn 4,7). Nanaša se na evangeljski odlomek o Jezusu in Samarijanki. Njuno srečanje priročnik razlaga kot podobo ljubezni, ki ovrže vsako ločitev, nastalo kot posledica verskih, etničnih ali kulturnih dejavnikov. Obenem njuno srečanje povezuje tudi s paradigmo usmiljenja, zmožnega ženo, ki je imela pet mož, preoblikovati v gorečo in misijonarsko učenko.

Besedilo brazilskega priročnika za prihodnji teden molitve za edinost kristjanov je v prvi fazi uredila delovna skupina, katero je izbral Narodni svet krščanskih Cerkva v Braziliji. Zatem ga je pregledala mednarodna komisija, ki sta jo imenovala komisija Vera in ustava Ekumenskega sveta Cerkva ter Papeški svet za pospeševanje edinosti med kristjani. Navsezadnje so pri sestavi besedila sodelovali še Brazilski regijski urad Sveta latinskoameriških Cerkva, Ekumenski center za evangelizacijo, formacijo in svetovanje ter Ekumenski center za svetopisemske študije.

Zgodovina ekumenizma v Braziliji
Zgodovino ekumenskih odnosov v Braziliji sicer zaznamuje opazen prehod iz odprtega konflikta v sobivanje in sodelovanje. V času kolonizacije so Portugalci istočasno z obrambo teritorija ščitili tudi uradno vero, ki je bila katoliška. Do prodiranja drugih verstev v državo so bili tako sovražno razpoloženi. Kljub temu so začele v Brazilijo prihajati manjše skupine protestantskih vernikov. Med duhovniki in pastorji so se vnele živahne polemike, v katerih sta se mešali apologetika in medsebojni predsodki. Leta 1720 je bil vstop v Brazilijo prepovedan vsaki osebi, ki ni bila v službi bodisi kralja bodisi katoliške Cerkve.

Ko je bil leta 1810 podpisan sporazum o zavezništvu, prijateljstvu, trgovini in plovbi z Anglijo so delno svobodo izražanja prvič začeli uživati protestanti in anglikanci. Šele leta 1890 pa se je uveljavila legitimnost cerkvenega pluralizma. Ekumensko gibanje se je porodilo znotraj protestantizma, ko so se začele oblikovati vezi dialoga in skupnih projektov med različnimi protestantskimi komponentami. Leta 1903 je bila ustanovljena Brazilska protestantska zveza. Vsebovala je protikatoliške karakteristike, s katerimi pa se niso vsi strinjali. Zatem so začele nastajati še druge organizacije. Istočasno se je tako v katoliškem kot v protestantskem okolju razširila neka nova senzibilnost, ki je ovrgla predsodke in nezaupanja. Želja je bila skupaj delovati za človekove pravice.

Leta 1982 je nastal Narodni svet krščanskih Cerkva v Braziliji. Navsezadnje pa je nujno omeniti še, da ima pomembno mesto na ekumenski poti dokument iz Aparecide, ki je nastal leta 2007, po koncu petega generalnega zasedanja Sveta škofovskih konferenc Latinske Amerike in Karibov. V tem dokumentu so škofje med drugim zapisali, da bo njihova »zmožnost deliti duhovne, človeške in materialne darove z drugimi Cerkvami potrdila pristnost njihove nove misijonarske odprtosti«.

Audio: