Na severozahodu Sirije raketa zadela frančiškanski samostan

SIRIJA (sreda, 23. julij 2014, RV) – V ponedeljek zvečer je na severozahodu Sirije vojaško letalo zadelo frančiškanski samostan. Zgradba, ki je v lasti reda manjših bratov Kustodije Svete dežele, je utrpela veliko škodo, na srečo pa ni bilo človeških žrtev. Kot je zatrdil kustos Svete dežele, frančiškan p. Pierbattista Pizzaballa, je nekaj ran na glavi utrpel p. Dhiya Azziz. P. Pizzaballa je pozval k molitvi za vse ljudi na tem območju, predvsem pa za mir v Siriji in na celotnem Bližnjem vzhodu.

Samostan se nahaja v majhnem kraju Yacoubieh blizu meje s Turčijo. Tu je kustodija postavila tudi enega od štirih centrov, kjer sprejemajo ljudi, ki bežijo pred nasiljem. Vsak dan je v njem okoli dvesto oseb, pričakujejo pa jih vedno več. P. Azziz je ostal v Siriji, da bi lahko pomagal tamkajšnjim ljudem ter z njimi vztrajal, da ne bi zapustili svojih domov.

Tako kot v Gazi so tudi v Siriji razmere vedno težje. Po zadnjih podatkih sirske organizacije za človekove pravice (Syrian Network for Human Rights), je bilo od marca 2011, ko se je začel konflikt, zabeleženih milijon sto tisoč ranjenih oseb. 45 odstotkov je bilo otrok. 120.000 oseb je ostalo trajno invalidnih in s komplikacijami pri amputaciji okončin. Število mrtvih se je povečalo na 133.586, od tega je bilo 15.149 otrok.

»Sirija je opustošena dežela, ničesar ni več. Ljudje so na koncu z močmi,« je zatrdil p. Simon Herro, odgovoren za območje sv. Pavla kustodije Svete dežele. Pred enim mesecem je na pet letnega otroka padla raketa, ko je prihajal na katehezo k frančiškanom, opisuje razmere p. Herro. Šole so le redko odprte, različna področja so že več tednov skoraj popolnoma brez vode. Na srečo ima frančiškanski samostan štiri vodnjake, tako da ljudi oskrbujejo z vodo. »Mi želimo ostati, čeprav so napadi vedno bolj nevarni,« pravi in nadaljuje, da je pred kratkim v bližini enega od frančiškanov padla raketa, a se na srečo ni razstrelila. »Moramo ostati, kajti bili smo tu že pred začetkom konflikta in zato lahko pomagamo, da do ljudi neposredno prispe pomoč,« zatrdi. Frančiškani delujejo v samostanih in sprejemnih centrih, ki so jih zgradili zahvaljujoč donacijam, ki prihajajo z Zahoda preko združenja Pro Terra Sancta. »Brez te pomoči ljudje ne bi mogli preživeti,« še izpostavi.

Vsak dan je vedno več Sircev, Iračanov in Palestincev, ki zapuščajo svoje domove in se podajajo na nevarno in nehumano pot proti Evropi. Zapuščajo domovino, kjer so nekoč obstajali varnost, iskrenost in spoštovanje. Ostanejo samo tisti, ki nimajo denarja, da bi se odpravili na pot, kjer pogosto tvegajo lastno življenje. Zagotoviti jim pomoč, od zdravil in hrane do oblačil, pomeni dati jim več možnosti, da ostanejo in vztrajajo.

Audio: