V Indiji se v zaporniški pastorali priporočajo sv. M. Kolbeju
INDIJA (sreda, 23. julij 2014, RV) – Papež Janez Pavel II. je svetega Maksimiljana
Kolbeja razglasil tudi za varuha in priprošnjika zapornikov. Cerkev v Indiji, ki vse
bolj krepi pastoralno delo med zaporniki, se tega zaveda. Pri svojem poslanstvu v
zaporih se navdihuje ob življenju in delu tega velikega »mučenca ljubezni«.
Iz podatkov lahko sklepamo, da so razmere v indijskih zaporih zelo težke.
Zapornikov v posameznih zaporih je tudi do dvakrat preveč. Za rešitev tega problema
je vlada v minulem desetletju zgradila nove zapore in poslopja za varnostnike ter
druge uslužbence.
Cerkev pa poudarja, da rešitev ni v novih zgradbah. Pot
je v preprečevanju kriminala in vzgoji k spoštovanju zakonov ter etičnemu ravnanju.
Država naj spodbuja tudi prevzgojne programe, ki naj koristijo tako kaznjencu kot
tudi družbi. Primer p. Kolbeja pa je lahko tudi spodbuda za neposredno oznanjevanje
vesele novice ljudem, ki trpijo po zaporih.
V Indiji pastoralno delo v zaporih
izvršuje posebno združenje z imenom »Indijska služba v zaporih«,
ki je začelo z delovanjem v Kerali pred slabimi tremi desetletji. Indijska škofovska
konferenca ga je uradno uvrstila med svoje dejavnosti, danes pa deluje v okviru komisije
za pravičnost in mir. Člani komisije obiskujejo zapore, se z zaporniki pogovarjajo,
skupaj z njimi molijo in vodijo Centre za nekdanje zapornike.
Njihov pristop
je v tem, da obiskujejo zapore, opogumljajo jetnike, jim pomagajo, da pridobijo notranji
mir. Obiskujejo družine zapornikov in pomagajo pri rehabilitaciji po prestani kazni.
To združenje, ki skrbi za pastoralno delo med zaporniki, ima danes v Indiji
850 pisarn, 30 centrov za rehabilitacijo zapornikov in 6 tisoč prostovoljcev. V župnijah,
v šolah, na univerzah in v drugih ustanovah pa organizira programe za osveščanje v
zvezi s problemi, ki jih odkriva v pastoralnem delu z zaporniki.