Izjava Papeškega sveta za medverski dialog glede ponovne vzpostavitve kalifata
VATIKAN (sreda, 13. avgust 2014, RV) – »Ves svet gleda osupel na
to, čemur lahko rečemo 'ponovna vzpostavitev kalifata', ki ga je 29. oktobra
1923 odpravil Kamal Atatürk, ustanovitelj moderne Turčije.« Tako
začne Papeški svet za medverski dialog svojo izjavo o ponovni vzpostavitvi kalifata.
»Oporekanje tej ponovni vzpostavitvi s strani večine verskih in političnih muslimanskih
institucij, ni preprečilo džihadistom 'Islamske države', da so zagrešili in še nadaljujejo
z nepojmljivimi zločini. Ta papeški svet, vsi tisti, ki si prizadevajo za medverski
dialog, pripadniki vseh verstev, kakor tudi vsi ljudje dobre volje, ob tem ne moremo
drugače kot javno razkriti in obsoditi brez kakršnekoli dvoumnosti sledeča, človeka
nevredna dejanja:
- pokol oseb, ki pripadajo določenim verstvom - gnusno
prakticiranje obglavljanja, križanja ter obešanja trupel na javnih mestih - kristjani
in Yazidi so prisiljeni izbirati med spreobrnjenem v islam, plačilom davka (jizya)
ali da zapustijo svoje domove - prisiljen izgon na deset tisoče oseb, med njimi
tudi otrok, ostarelih, nosečnic ter bolnih - ugrabitev krščanskih in Yazidskih
deklet ter žensk kot vojni plen (sabaya) - barbarsko vsiljevanje obrezovanja žensk -
uničenje krščanskih in muslimanskih bogoslužnih objektov ter mavzolejev - prisilna
zasedba ali oskrumba cerkev in samostanov - odstranitev križev ter drugih krščanskih
simbolov, kakor tudi simbolov drugih verskih skupnosti - podlo nasilje, ki ima
namen prestrašiti ljudi in jih s tem prisiliti, da se uklonijo ali pa zbežijo.
Nič
ne more opravičiti teh zverinstev, nikakor pa ne religija. Gre za težko žalitev človeštva
ter Boga, ki je Stvarnik, kot je pogosto rekel papež Frančišek.
Nikakor ne
smemo pozabiti, da so kristjani in muslimani živeli stoletja sicer z večjimi ali manjšimi
nihanji skupaj ter tako soustvarjali kulturo in civilizacijo sobivanja, na kar so
tudi ponosi. To je tudi osnova, na podlagi katere je v zadnjih letih potekal in se
poglabljal dialog med kristjani in muslimani. Dramatično stanje kristjanov, Yazidov
ter drugih manjšinskih verskih skupnosti v Iraku zahteva, da verski voditelji, predvsem
muslimanski, osebe, ki so vključene v medverski dialog ter vsi ljudje dobre volje,
zavzamemo jasno in pogumno stališče. Vsi morajo enoglasno, brez kakršnekoli dvoumnosti,
obsoditi te zločine ter razkriti zlorabo religije kot opravičilo za ta dejanja. Če
ne, ali bo te vere, njihovi pripadniki in voditelji še verodostojni? In ali bo še
verodostojen vztrajen medverski dialog zadnjih let?
Naš glas naj se pridruži
papežu Frančišku: »Bog miru, prebudi v vseh nas pristno željo po dialogu in spravi.
Nasilja ne premagamo z nasiljem. Nasilje premagamo z mirom.«