Kardinal Filoni med begunci v Iraku: Prošnja za mednarodno pomoč
ERBIL (petek, 15. avgust 2014, RV) – Kardinal Fernando Filoni, papežev posebni
odposlanec v Iraku, je prispel v Erbil v iraškem Kurdistanu. V telefonskem pogovru
za Radio Vatikan je včeraj spregovoril o prvih vtisih in srečanjih:
»Danes
sem šel najprej na škofijo, kjer je na vrtu, znotraj cerkve ter na 23 drugih krajih
– večinoma v cerkvenih šolah in cerkvah samih – našlo zatočišče več tisoč oseb. Nekatere
so nastanjene pri družinah, ki so jih velikodušno sprejele.« Po besedah kardinala
Filonija je to prva naloga Cerkve v tem trenutku – sprejeti ljudi. Bivališča so sicer
zasilna, na prostem. Na srečo ni hladno, tako da lahko spijo zunaj tudi ponoči, nekateri
pa z otroki najdejo zatočišče v kateri od dvoran. Kardinal je povedal, da je obiskal
nekatere od nastanitvenih centrov, kjer je videl veliko velikodušnosti in zavzetosti.
Enako držo je prepoznal tudi s strani kurdistanske vlade in v pogovoru s predsednikom
iraškega Kurdistana, Masudom Barzanijem. »S strani vseh gre za veliko razpoložljivost
in hvaležnost za skrb papeža Frančiška, za njegovo pozornost do beguncev; prav
tako si vsi prizadevajo, da bi čim prej razrešili tudi razne druge težave – npr. situacijo
študentov, ki so morali prekiniti študij in izpite; razmere družin, zdravniško
oskrbo ter drugo najnujnejšo pomoč.«
V nadaljevanju je kardinal
Filoni poudaril, da tamkajšnji škofje svetemu očetu niso hvaležni le za materialno
pomoč, katere so deležni, ampak predvsem za njegove besede, s katerimi je svet opozoril
na to izredno težko situacijo, v kateri se je znašlo približno 160 tisoč kristjanov
ter pripadnikov drugih verskih manjšin.
Ob koncu pa je papežev posebni odposlanec
v Iraku še povedal, da je tam situacija, tudi z vojaškega vidika, še zelo nestabilna.
»Zato prosijo za pomoč mednarodne solidarnosti - ne zgolj z materialnega
vidika, preko zračnih mostov itd., saj je jasno, da se zaloge izčrpajo, če
je potrebno oskrbeti toliko oseb. Vendar pa je potrebna pomoč tudi s političnega in
vojaškega vidika. Oblasti prosijo za mednarodno pomoč, saj je očitno, da Kurdistan
ne more sam soočiti vseh potreb. Vendar pa sem prepoznal tudi politična prizadevanja
predsednika Barzanija: zagotovil je namreč, da bodo do konca
branili svojo deželo in z njo tudi vse kristjane ter druge manjšine, ki tam prebivajo.«