Slovenska Karitas predstavila akciji: Za srce Afrike in Z delom do dostojnega življenja

LJUBLJANA (četrtek, 21. avgust 2014, RV) – V galeriji Družina v Ljubljani je danes potekala novinarska konferenca, na kateri so predstavili dobrodelni akciji Slovenske Karitas z naslovom Za srce Afrike in Z delom do dostojnega življenja, ki potekata v času od 15. avgusta do 15. septembra 2014.

Akcija Za srce Afrike letos poteka že deveto leto. Zbrana sredstva so namenjena razvojno-humanitarnim projektom na področju zdravstva, šolstva ter oskrbe z vodo in hrano, ki jih Karitas izvaja v sodelovanju s slovenskimi misijonarji v osrednjem delu Afrike. Posamezne razvojne projekte sofinancira tudi Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Z dosedanjo pomočjo lajšamo življenje 200.000 ljudem v srcu Afrike.

Audio novice:

Audio predstavitve Jane Lampe akcije Za srce Afrike:

Audio predstavitve Irene Mramor, Direktorat za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, Ministrstvo za zunanje zadeve RS:

Audio predstavitve akcije Z delom do dostojnega življenja in pričevanje Saše Eržen, darovalke, ki trajno podpira družino v Afriki:

Dobrodelna akcija Za srce Afrike 2014
Spoštovani, Slovenska Karitas v drugi polovici avgusta začenja z vsakoletno dobrodelno akcijo Za srce Afrike. Zbrana sredstva so namenjena razvojno-humanitarnim projektom na področju zdravstva, šolstva ter oskrbe z vodo in hrano, ki jih Karitas izvaja v sodelovanju s slovenskimi misijonarji v osrednjem delu Afrike.

Dosedanja pomoč iz Slovenije dnevno lajša življenje 200.000 ljudem v Srcu Afrike, med katerimi je več kot polovica otrok. V zadnjih osmih letih so bile s pomočjo zbranih darov posameznikov, podjetij in s SMS sporočili in ob sofinanciranju Ministrstva za zunanje zadeve RS zgrajene in obnovljene 4 šole, 8 večjih vodnjakov, 3 zdravstveni centri in porodnišnica. S hrano in zdravili je bilo rešenih mnogo življenj, a v srcu Afrike je še neizmerno veliko ljudi, ki nujno potrebujejo našo pomoč.

Z zbranimi sredstvi v lanskoletni akciji in ob predanem delu misijonarjev smo v letih 2013/14 v Kigaliju v Ruandi, kjer so šole prenatrpane, dokončali gradnjo in opremljanje nove osnovne šole s 7-imi učilnicami za 500 otrok iz revnih družin, ki bodo tako lahko prišli do dobre izobrazbe in boljše pridnosti. V dela je bilo vključenih 80 domačinov. V Mukungu v Ruandi smo v zdravstvenem centru podprli nakup 7-ih ton hrane za tedensko pomoč 120-im kronično podhranjenim otrokom, 15-im močno podhranjenim otrokom, ki so bili 2 meseca hospitalizirani ter bolnikom z aidsom. V Safi v Centralnoafriški republiki smo v okviru zdravstvenega centra podprli nakup mleka, riža, moke in sardin za redno pomoč preko 400 podhranjenim otrokom ter tudi beguncem, ki so se pred nemiri zatekli po pomoč na misijon. V Ruzo V Burundiju smo v sklopu zdravstvenega centra, kamor dnevno pride do 400 bolnikov, podprli gradnjo manjkajoče jedilnice za hospitalizirani bolnike.

S pomočjo letošnje akcije bomo v Safi v Centralnoafriški republiki, kjer deluje s. Bogdana Kavčič, nadaljevali s podporo pri nakupu hrane za podhranjene otroke. V bolnišnično oskrbo je zaradi hude podhranjenosti vsako leto sprejetih preko 200 otrok, drugi pa so deležni tedenske pomoči v obliki dveh obrokov in hrane za domov. V Mukungu v Ruandi bomo v sodelovanju z misijonarko Vesno Hiti v okviru zdravstvenega centra, ki oskrbuje 24.000 ljudi, podprli nakup nujno potrebnega kotla za prekuhavanje perila ter sončnih celic za primerno oskrbo hospitaliziranih bolnikov tudi ponoči. V Kasungu v Malaviju bomo v okviru novozgrajenega srednješolskega centra za izobraževanje revne mladine, podprli nakup 150-ih pogradov za opremo internata za dekleta iz oddaljenih krajev. Projekt spremlja p. Lojze Podgrajšek. V Ampitafa na Madagaskarju bomo na misijonu Janeza Krmelja, podprli nakup opreme ter obnovo dotrajane porodne sobe, kjer se mesečno rodi do 270 otrok. Omogočili bomo tudi nakup hrane za dnevni obrok 250 osnovnošolcev iz več kot uro hoda oddaljenih krajev. V Kigaliju v Ruandi bomo podprli nakup manjkajoče opreme za novo osnovno šolo, kjer se bo pouk začel v januarju 2015.

Darovalci lahko svoj dar 1 EUR ali 5 EUR prispevajo s SMS sporočilom AFRIKA ali AFRIKA5 na 1919 ali na Slovensko Karitas, Kristanova ulica 1, 1000 LJ, TRR: SI56 02140-0015556761, sklic: 2127 namen: Za srce Afrike. Zgibanka s položnico pa bo na voljo tudi v septembrski številki revije Ognjišče.

Z delom do dostojnega življenja
S trajno mesečno podporo družinam v Afriki preko akcije Z delom do dostojnega življenja letos nadaljujemo že peto leto. Letos bomo začeli tudi s podporo družinam v Albaniji. Glavni namen te akcije je, da lahko družina preko lastnega dela in dodatnega mesečnega zaslužka (24 EUR v Afriki, 48 EUR v Albaniji), preživi in dostojneje živi, ima dostop do hrane, zdravil in šolskih potrebščin. Z nami je že 391 slovenskih darovalcev, ki podpirajo 257 družin v Afriki.

Pričevanja
Misijonar Janez Krmelj je o tej pomoči dejal: »Zelo sem vesel te akcije, saj nam dvakratno rešijo težave. Družine, ki bi sicer životarile in bile v breme našega misijona tako prejmejo vsoto za preživetje, poleg tega pa še postorijo marsikatero opravilo, za katerega bi morali iskati sredstva drugje. Bog plačaj vsem, ki navdušujete ljudi dobre volje za pomoč in vsem dobrotnikom, ki žrtvujejo svoje prihranke v dobre namene.«

S. Vesna Hiti: »Izbrali smo 20 najrevnejših družin med revnimi, da se z lastnim delom lahko dvignejo do dostojnega življenje. To so družine brez lastnih hiš ali zemlje, tiste, ki ne morejo otrokom plačati šolnine … delajo različna dela za skupno dobro v okviru zdravstvenem centru v Mukungu in si tudi medsebojno pomagajo pri gradnji hiš. Mnoge družine nam po nekaj mesecih že pričujejo, da z lastnim delom imajo vsakdanjo hrano, da so že lahko popravili hiško, plačali otrokom šolanje. Ob tem so zelo hvaležni za to pomoč.«

Zgodba žene v Burundiju: »Ostala sem sama s štirimi šoloobveznimi otroci. Nisem imela nobene možnosti za preživetje. Potem pa so mi sestre dale možnost za delo. Zelo sem vesela, da lahko čistim v zdravstvenem centru in s tem preživim svoje otroke.«

Misijonar Janez Krmelj je zapisal: »Akcija pomoč družinam je pri naših družinah v stiski pomagala do velikega napredka v pogledu preživetja, vsekakor pa odprla možnost za šolanje otrok, ki bi sicer ostali nepismeni. Hvala vsem za pomoč, brez katere res ne bi uspeli kaj veliko narediti za reševanje revnih, s pomočjo Karitasa in dobrotnikov pa so se izkopali iz najhujšega. Imeti hišo pomeni veliko, človek postane sam svoj gospodar in to je za družino res velika stvar. Seveda ostaja težava, ker so omejenih zmožnosti, najprej nekateri umsko omejeni, drugi pa nimajo zemlje, torej ženske samohranilke, tako je z večino. Rešitev je v nakupu zemlje, tako bodo otroci imeli vsaj kje delat, ko odrastejo.«

S. Odete, ki spremlja žene v Kigaliju je dejala: »Sedaj se je resnično zmanjšalo prosjačenje. Sedaj ne rečejo več »Daj mi za jesti«, ampak rečejo »Daj mi delo«. Sedaj vidiš drugačen, bolj veder obraz teh žena. Ena žena je prihajala po pomoč s podhranjenim otrokom. In vsakič, ko je prišla sem ji dala metlo ali motiko v roke. Počasi je začela delati. In ko sem jo prvič videla z novo jopico, ki si jo je kupila za denar, ki ga je sama zaslužila, je bilo to zame eno veselje. Tudi otroci teh mam so sedaj čisti in lepo oblečeni.«

S. Odete, ki spremlja žene v Kigaliju je dejala: »Sedaj se je resnično zmanjšalo prosjačenje. Sedaj ne rečejo več »Daj mi za jesti«, ampak rečejo »Daj mi delo«. Sedaj vidiš drugačen, bolj veder obraz teh žena. Ena žena je prihajala po pomoč s podhranjenim otrokom. In vsakič, ko je prišla sem ji dala metlo ali motiko v roke. Počasi je začela delati. In ko sem jo prvič videla z novo jopico, ki si jo je kupila za denar, ki ga je sama zaslužila, je bilo to zame eno veselje. Tudi otroci teh mam so sedaj čisti in lepo oblečeni.«

S. Bogdana Kavčič je glede pomoči družinam dejala: »Ta narod je izgubljen v gozdu in za hrbtom Bogu in ljudem. Podnebje jim ni naklonjeno, je velika vročina in vlaga. Zemljo je zelo težko obdelovati. Čeprav nekateri pravijo da so tu ljudje leni, vendar se trudijo, da dobijo od zemlje vsaj za njih vsakdanjo uporabo. Rade bi dale tem ljudem UPANJE v tem trpljenju in da ne bi se bolj pogrezali v uboštvo, tudi same v to upamo.”

Zgodba žene, ki jo bomo podprli z delom in plačilom v Mukungu pri s. Vesni: »V delo bi vključile eno ženo, ki je imela psihične probleme in je zares uboga. Sestre ji že dlje časa pomagamo z nakupom zdravil in je sedaj v redu. Ima 2 otroka deklica je še v OŠ, fant pa v SŠ, sta oba zelo inteligentna. V njeni družini jo stalno preganjajo, tako se ji zdravstveno stanje lahko poslabša. Zato bi ji sestre rade čim prej pomagale zgraditi hišo. Zemljišče od sester je oddaljeno 2 uri hoje od centra. V zameno bo ta ženska z veseljem hodila vsak dan v center kaj delat, pometat, urejat okolico.«

S. Vesna Hiti, ki deluje v Rwisabiju v Burundiju je rekla: »Največ teh revnih družin smo odkrili na ta način, ker otroci niso hodili v šolo. Zelo veliko otrok je zapustilo šolo, ker jim starši niso mogli kupiti uniform, ki pa so obvezne. Potrebno jim je pomagati, da bodo njihovi otroci izobraženi in bodo lahko opravljali še kakšen drug poklic in tako zaslužili za življenje.«

S. Terezija Pavlič pa je rekla: »Revni starši, ki jih podpirate na našem misijonu v Ranomeni, z veseljem pridejo k nam delat. Njihove družine do sedaj večinoma niso imele niti svojih bivališč. Tako smo jim z delom denarja, ki prihaja od slovenskih družin pomagali zgraditi tudi enoprostorska bivališča. Zelo so zadovoljni ...«

S. Bogdana Kavčič, ki spremlja družine v Ruandi, pravi: »Odkar te revne žene tukaj delajo, več ne prosjačijo. Prej so bile stalno tukaj in so nas prosile za denar, hrano. Nemogoče je bilo pomagati vsem. Poleg tega jih mi ne smemo ustvarjati odvisne.«

Sodelovanje z Afriko na področju Mednarodnega razvojnega sodelovanja (MRS)

Gospa Irena Mramor, Ministrstvo za zunanje zadeve RS

Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije do leta 2015, ki je ključni strateški dokument RS na področju MRS, določa, da je prvo prednostno geografsko območje Zahodni Balkan. Z državami na Zahodnem Balkanu, kamor RS usmerja večino bilateralne URP, RS povezujejo številne vezi, zgodovinske, demografske, gospodarske itd. Resolucija kot drugo geografsko prednostno območje opredeljuje Vzhodno Evropo, Kavkaz in Srednjo Azijo, in šele kot tretje Afriko.

Skladno z načeli učinkovitosti MRS RS večino razvojne pomoči Afriki nameni multilateralno, v glavnem preko EU – od leta 2004 s prispevki v proračun EU ter od leta 2011 poleg prispevkov v proračun EU še s prispevki v Evropski razvojni sklad (EDF).

Od leta 2011 je RS na ta način za Afriko namenila približno 10 milijonov EUR letno, približno 8 milijonov EUR za države podsaharske Afrike in 2 milijona EUR za države severne Afrike. Z namenjanjem pomoči preko EU in drugih mednarodnih organizacij slovenska pomoč doseže večino držav v Afriki, tudi v najmanj razvitih državah, kjer RS ni prisotna, hkrati pa so ravno v teh državah potrebe pogosto največje.

V države Afrike RS neposredno (bilateralno) usmerja le manjši del sredstev, v zadnjih letih po približno 500.000 EUR letno ali 5 % razpoložljive bilateralne uradne razvojne pomoči (URP). Z letom 2012, ko je RS vzpostavila program bilateralne pomoči z Zelenortskimi otoki, se je letna prerazporeditev sredstev za Afriko dvignila na približno 900.000 EUR ali 8 % razpoložljive bilateralne URP.

Razen Zelenortskih otokov je pomoč namenjena v glavnem za projekte slovenskih nevladnih organizacij, ki delujejo v posameznih afriških državah, in humanitarno pomoč (preko mednarodnih organizacij). Upoštevajoč Okvirni program MRS in humanitarne pomoči RS, pripravljen v skladu z Zakonom o mednarodnem razvojnem sodelovanju in Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju do leta 2015 v je posebna pozornost namenjena projektom na temo otrok, ki predstavljajo nedvomno najbolj ranljivo skupino (izobraževanje, zmanjševanje smrtnosti, izboljševanje zdravja) in opolnomočenje žensk.

MZZ kot nacionalni koordinator MRS dobro sodeluje z NVO, saj so NVO pomemben izvajalec v regijah, kjer RS sicer ni prisotna (predvsem podsaharska Afrika). Med NVO spadajo tudi verske skupnosti s potrdilom o pravni osebnosti, ki kandidirajo na javnih razpisih MZZ za (so)financiranje projektov.

Karitas se prijavlja na razpise MZZ s izredno kvalitetnimi infrastrukturnimi razvojnimi in humanitarnimi projekti; projekte izvaja odlično in je tudi stalno prisotna na terenu, v Afriki. Karitas že vrsto let deluje v okoljih, kjer s svojim aktivnim prispevkom v projektih, ki jih izvaja, nedvomno zelo pomembno prispeva k razvoju tamkajšnjih okolij in izboljšanju življenjskih okoliščin tamkajšnjih prebivalcev, pogosto predvsem najranljivejših skupin – otrok, sirot, mater in obolelih. Stalna prisotnost na terenu omogoča, da Karitas registrira najbolj pereče probleme in da se tudi odzove na te probleme, seveda v okviru možnosti.

Ob zaključku projekta Slovenske Karitas "Zagotovitev trajnih kapacitet za kakovostno osnovnošolsko izobraževanje za otroke iz revnih družin v okrožju Kicukiru v Kigaliju v Ruandi" (sofinanciranje MZZ v višini 60.000 EUR v letih 2013 in 2014), MZZ je podalo mnenje, da so glede na zastavljene cilje bili doseženi in tudi preseženi pričakovani rezultati. Glede na načrtovano je projekt pridobil dodano vrednost ne le z izgradnjo toaletnih prostorov za deklice temveč tudi z vključitvijo v izvedbo projekta 80 lokalnih delavcev iz Kigalija in okolice, ki so v tem času omogočili preživetje svojim družinam. Poleg tega so kupljeni tudi dodatni učbeniki in namesto ene cisterne od 5000 lit. so kupljeni dve 10.000 lit. cisterni. MZZ ocenjuje, da je projekt potekal po načrtu in brez zapletov, da so bili izbrani kvalitetni materiali za izgradnjo in opremljanje šole, kot tudi, da so bila dela opravljena zelo kvalitetno ter da so končni rezultati prav tako posledično kvalitetni. Potrebno je poudariti tudi trajnost rezultatov projekta po zaključku, ki se bo izkazala v delovanju šole in kakovostnem osnovnošolskem izobraževanju otrok iz revnih družin na območju Kicukira v Kigaliju. Zaradi nesporne povezanosti z dejanskimi potrebami prebivalstva omenjeni projekt predstavlja enega od najbolj uspešnih projektov, ki jih je MZZ sofinanciralo.

Projekti, ki jih je izvajala Slovenska Karitas in sofinanciralo MZZ

BURUNDI (2008-2014)
MZZ že več let sofinancira projekte Slovenske Karitas v Burundiju:
- dvoletni projekt »Zagotavljanje oskrbe z vodo in trajnostnih kapacitet za izboljšanje zdravja prebivalstva v kraju Ruzo v Burundiju« (skupaj 50.000 EUR v 2011 in 2012), pri katerem gre za grajenje dveh rezervoarjev za vodo in s tem zagotavljanje dostopa do pitne in sanitarne vode za potrebe Zdravstvenega centra, zagotavljanje medicinske opreme, strokovno izobraževanje lokalnega zdravstvenega kadra, nudenje zdravstvene vzgoje prebivalcem ter zagotavljanje dostopa do sanitarij prebivalcem v odročnih krajih v okolici Ruza;

- dvoletni projekt »Zagotavljanje trajnostnih kapacitet za zmanjševanje smrtnosti in izboljšanja zdravja otrok in žensk v kraju Ruzo v Burundiju« (skupaj 40.000 EUR v 2010 in 2011), v okviru katerega se je zagotovilo kapacitete za možnost trajnega dostopa do zdravstvenih storitev za 52.000 prebivalcev, ki živijo na območju kraja Ruzo, elektrifikacija porodnišnice – napeljava opreme za pridobivanje električne energije na podlagi sistema sončnih celic, zdravstvena vzgoja mater na področju svetovanja in vzgoje v času nosečnosti in po porodu ter dodatno izobraževanje zdravstvenega osebja;

- »Zagotavljanje kapacitet za zmanjševanje smrtnosti žena in otrok ob porodih in izboljšanje zdravja otrok v kraju Ruzo v Burundiju« (20.000 EUR, 2009), dokončana je bila gradnja in ureditev notranjih prostorov porodnišnice ter montaža medicinsko-porodniške opreme;

»Zagotavljanje osnovnošolskega izobraževanja v vasi Butwe na severozahodnem delu Burundija« (20.000 EUR, 2008).

RUANDA (2013-2014)
Projekt Slovenske Karitas "Zagotovitev trajnih kapacitet za kakovostno osnovnošolsko izobraževanje za otroke iz revnih družin v okrožju Kicukiru v Kigaliju v Ruandi" (skupaj 60.000 EUR v letih 2013 in 2014), ki ga sofinancira MZZ, naslavlja problem enakega dostopa do kakovostne izobrazbe, ki je osnova za razvoj družbe, za zmanjšanje revščine in je istočasno tudi človekova pravica. Cilj projekta je zagotoviti kapacitete za trajen dostop in dosego kakovostne osnovnošolske izobrazbe predvsem za otroke iz revnih družin iz okrožja Kicukuru v Kigaliju in en obrok na dan. V okviru projekta bo dokončana in opremljena nova osnovna šola z dostopom do pitne vode, usposobljeni bodo lokalni učitelji, ki bodo poučevali v tej šoli. Glavni koristniki projekta so otroci, ki bodo obiskovali šolo, deklice in dečki iz plemen Hutu, Tutsi in Twa in lokalni učitelji, ki bodo učili v šoli.

SUBSAHARSKA AFRIKA (2011-2012)
Na javnem pozivu za sofinanciranje projektov slovenskih NVO, izbranih v okviru instrumentov za financiranje zunanje pomoči Skupnosti v finančni perspektivi 2007-2013, je bilo v letu 2012 odobreno sofinanciranje aktivnosti projekta »V smeri podnebne pravičnosti v državah v razvoju s poudarkom na pod-saharski Afriki« Slovenske Karitas v višini 9.322,94 EUR. Gre za triletni mednarodni projekt ozaveščanja o problematiki podnebnih sprememb "V smeri podnebne pravičnosti v državah v razvoju s poudarkom na podsaharski Afriki". V okviru tega projekta je Slovenska Karitas izvajala tudi Tek podnebne solidarnosti, ki se je tudi odvil v okviru Ljubljenega maratona. V okviru tega so tekači pretečene kilometre namenili za solidarnost do žrtev podnebnih sprememb v Afriki.

V letu 2011 je MZZ v okviru razpisa za sofinanciranje projektov slovenskih nevladnih organizacij, izbranih v okviru instrumentov za financiranje zunanje pomoči Skupnosti v finančni perspektivi 2007-2013, podprlo projekt Slovenske Karitas, ki je vključeval Delavnice na slovenskih šolah na temo posledic razvojnih sprememb na razvojne procese v Afriki v višini 21.538 EUR (projekt je večletni, saj je nekaj delavnic potekalo še v 2012 – mdr. v maju in juniju »tek na grad«, delavnica o podnebnih spremembah).

Izjavi 2-h darovalk, ki z mesečnim darom podpirata družino v Afriki preko akcije Z delom do dostojnega življenja:
»Za trajno mesečno darovanje, pomoč družini v Afriki, natančneje na Madagaskarju sem se odločila, ker sem slišala toliko pretresljivih in tudi lepih zgodb o življenju v Afriki. Afrika mi je nekako prirasla k srcu. Veliko pa sem slišala tudi o dobrem delu misijonarjev po svetu in sem želela podpreti njihova prizadevanja, projekte. Občudujem delo naših misijonarjev in jim zaupam.

Zakaj sem se odločila za mesečno darovanje? Na neki točki v življenju sem prišla do spoznanja, da dokler imam prihodke, mi nič ne manjka, če se v mesecu odpovem 6-im evrom, družini na drugem delu sveta pa ta pomoč lahko pomeni preživetje (lahko obiščejo zdravnika, dobijo zdravila, lahko hodijo v šolo …).

Všeč mi je tudi način pomoči »Z delom do dostojnega življenja«, v bistvu z našim denarjem dobijo priložnost za delo, denar sami zaslužijo in ga tako tudi bolj cenijo. V smislu pregovora, »če jim hočeš pomagati jim ne daj ribe, nauči jih loviti«.

Zakaj želim pomagati ravno v Afriki? Zdi se mi, da je Afrika nekako najbolj zaprta, da tu ljudje najbolj trpijo zaradi revščine, tudi kot posledica naravnih danosti - vse pogostejše so hude suše, nato poplave, težko je dostopna pitna voda, vse pogostejši so vojaški konflikti zaradi naravnih dobrin … Končno pa preko onesnaževanja, ki ga povzročamo z našim lagodnim življenjem vplivamo na podnebne spremembe in povzročamo še več podnebnih katastrof, ki prizadenejo ljudi tudi na drugem delu sveta, še najbolj najrevnejše, da imajo še manj dostopnih osnovnih dobrin za življenje kot so pitna voda in hrana …. In zato misli, da smo jim dolžni pomagati.«
Saša

»Dobrodelnost me spremlja že od doma. Že kot otrok sem rada pripravljala darilca za najbližje in še danes z veseljem dam del tega kar imam. Zavedam se obilja, v katerem živimo, zato se mi zdi pomembno, da znam del tega deliti z nekom, ki mu to ni na voljo. Tudi če gre le za dar uboge vdove ali kapljo v morje. Darujem za mamice v Afriki, ki največkrat nimajo podpore moških, da lahko s svojim delom pridejo do poštenega zaslužka in s tem lažje skrbijo za svoje otroke. Veseli me, da jim misijonarji priskrbijo delo, ki človeku vrača dostojanstvo in zavest, da smo v družbi pomembni in koristni. Zaupam, da gre denar v dobre roke.«
Natalija