Pismo ameriških škofov: Dostojanstveno delo je za mlade bistveno
ZDA (četrtek, 28. avgust 2014, RV) – »Naše najmlajše generacije računajo
na nas, da jim bomo zapustili boljši svet od tistega, ki smo ga podedovali.« S
temi besedami se zaključuje pismo ameriških škofov, napisano za praznik dela, ki ga
bodo v ZDA letos obhajali 1. septembra. Dokument je podpisal miamijski nadškof, Thomas
Gerard Wenski, predsednik Komisije za narodno pravičnost in človeški razvoj. Besedilo
med drugim poudarja zgled papeža Frančiška v zavračanju ekonomije izključevanja in
sprejemanju prave kulture srečanja. In sicer preko podpiranja politike in institucij,
ki lahko ustvarijo dostojanstvena delovna mesta, ki pravično plačajo in spodbujajo
formacijo ter trdnost družine.
Na samem začetku pismo spomni na kanonizacijo
Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. To sta bila dva papeža, ki sta »ogromno prispevala«
k družbenemu nauku Cerkve glede dostojanstvenega dela in njegovega pomena za človeški
napredek. Janez Pavel II. je delo opredelil kot »verjetno bistveni ključ
celotnega socialnega vprašanja« (Laborem exercens, 1981). Janez XXIII.
pa je opozoril na »pravico do plačila za delo, določenega v skladu s pravičnimi
kriteriji« (Pacem in terris, 1963). Papež Frančišek, kot nato dodaja msgr. Wenski,
nadaljuje isti nauk, ko zatrjuje, da je »delo temeljni element za dostojanstvo
osebe«, da nas »napolnjuje z dostojanstvom«, da nas dela »bolj podobne
Bogu«, ki vedno deluje, da omogoča »vzdrževati sebe, družino« in »prispevati
k razvoju naroda«.
Praznik dela je priložnost, da bi videli, kako se delo
ujema z visokimi ideali katoliške tradicije. Američani so si v preteklem letu po nadškofovih
besedah lahko nekoliko oddahnili, saj je država ohranila stabilnost, stopnja brezposelnosti
se je znižala. Tako se zdi, da so ZDA na poti »ekonomskega ozdravljenja«. Kljub
temu pa je še vedno očitno pomanjkanje med milijoni delavcev in njihovimi družinami.
Stopnja revščine ostaja visoka. Ekonomija ne uspe ustvariti dovolj dostojanstvenih
delovnih mest za vse, ki so sposobni delati. Mnogi, zlasti tisti, ki so brezposelni
že dolgo, postajajo malodušni.
Pri vsem tem je najbolj zaskrbljujoče, da največjo
težo krize nosijo mladi odrasli. Stopnja brezposelnosti med mladimi v ZDA presega
13 odstotkov, kar je več kot dvakrat več od narodnega povprečja. Med »srečneži,
ki imajo delo«, so mnogi slabo plačani. Veliko število mladih je po končanem študiju
tako zadolženih, da so prisiljeni vrniti se k staršem. Tisti, ki so zaključili poklicne
šole, imajo manj dolgov, a prav tako manj možnosti za dostojanstveno delo.
Papež
Frančišek, kot nadalje spominja msgr. Wenski, je brezposelnost med mladimi poimenoval
»zlo, barbarstvo, simbol kulture odmetavanja«. Prav mladi nas kličejo k prebuditvi
in pomnožitvi upanja, saj v sebi »nosijo nova pričakovanja človečnosti in nam odpirajo
prihodnost«. Zato bi morali narediti več za okrepitev tega upanja, na koncu poudarja
pismo. In dostojanstveno delo je za mlade bistveno, še posebej če si želijo sčasoma
ustvariti trdne družine.