Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 22. nedeljo med letom

Mt 16,21-27
Prva napoved trpljenja in vstajenja
Od takrat je Jezus začel svojim učencem kazati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in tretji dan vstati. Peter pa ga je vzel vstran in ga začel rotiti z besedami: »Samo tega ne, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« On pa se je obrnil in rekel Petru: »Postavi se zadaj, za mano, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.«

Pogoji hoje za Jezusom
Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje? Sin človekov bo namreč prišel v slavi svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu.

Razlaga cerkvenih očetov
Sveti Janez Krizostom pravi: »Ko je Peter nasprotoval Jezusovim besedam o bodočem trpljenju, mu je Jezus razložil, da če bi Peter pozorno poslušal njegov nauk, bi vedel, da je to edino primerno. S tem postane še bolj jasno, kako prav je imel Jezus, da je prepovedal javno govoriti o svoji pravi identiteti. Če je to tako zbegalo njegove učence, kakšen bi bil šele odziv drugih.« Teodor iz Herakleje o Petrovem odzivu na Jezusove besede pravi: »Potem ko je Peter nasprotno od tega, kar je pričakoval, slišal te besede, se je vznemiril. Po eni strani je razodetje razkrilo Kristusa kot Božjega Sina, po drugi strani pa, da se ta pripravlja na strašne dogodke trpljenja. S tem ko je Jezus grajal Petra, je pokazal, da pravično sodi. Ko je Peter Jezusu izpovedal, da je On Kristus, ga je ta pohvalil. Ko pa je bil Peter nerazumno prestrašen, ga je Kristus pograjal in s tem pokazal, da nikomur ne daje prednost glede na osebo.« Sveti Ciril Jeruzalemski razlaga: »Zmagoslavni križ je razsvetlil tistega, ki je bil zaslepljen z nevednostjo, osvobodil tistega, ki je bil jetnik greha ter odrešil celotno človeštvo.«

Misli Benedikta XVI.
Tudi v današnjem evangeliju je v ospredju apostol Peter. Če smo ga prejšnjo nedeljo občudovali zaradi njegove odkrite izpovedi vere v Jezusa kot Mesija in Božjega Sina, pa v tokratnem dogodku, ki je neposredno po izpovedi, pokazal svojo nezrelo vero, še preveč vezano 'na miselnost tega sveta' (prim. Rim 12,2). Ko je začel Jezus odkrito govoriti o tem, kar ga je čakalo v Jeruzalemu, da bo moral veliko trpeti, da bo umorjen in bo potem vstal, ga je Peter začel grajati z besedami: »Samo tega ne, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« (Mt 16,22). Zelo jasno je, da imata Učitelj in učenec nasprotna si načina razmišljanja. Peter je bil po človeški logiki prepričan, da Bog ne bi nikoli dopustil, da bi njegov Sin končal svoje poslanstvo s smrtjo na križu. Nasprotno pa je Jezus vedel, da ga je Oče v svoji brezmejni ljubezni do ljudi poslal, da da za njih življenje in da to vključuje trpljenje in križ, ter da je prav, da se to zgodi. Prav tako pa je tudi vedel, da bo imelo zadnjo besedo vstajenje. Petrovo grajanje, čeprav izgovorjeno v dobri veri in iskreni ljubezni do Učitelja, je za Jezusa zvenelo kot skušnjava, kot povabilo, da bi rešil samega sebe. Dejansko pa bo samo s tem, da življenje izgubi, prejel za vse novo in večno življenje.

Kakor na svoje učence, tako se tudi na nas Jezus obrača s povabilom: 'Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj' (Mt 16,24). Kristjan hodi za Gospodom takrat, ko z ljubeznijo sprejme svoj križ, ki pa je v očeh sveta poraz in 'izguba življenja' (prim. Mt 16,25-26). Kristjan namreč ve, da ga ne nosi sam, temveč z Jezusom ter tako deli z njim isto pot podaritve.

Audio: