Papež članom Italijanskega svetopisemskega združenja: Prositi za ljubezen, ki nas
edina lahko usposobi za razumevanje jezika Boga
VATIKAN (petek, 12. september 2014, RV) – »Da bi vera odgovorila in da bi
ne bila zadušena, jo je potrebno nenehno hraniti z Božjo Besedo.« Tako je zatrdil
papež Frančišek, ko je nagovoril člane Italijanskega svetopisemskega združenja. Le-te
je danes sprejel v avdienco ob sklepu 43. nacionalnega svetopisemskega tedna, ki vsako
leto poteka na njihovo pobudo.
Pomen svetopisemske eksegeze Kristjan
danes Sveto pismo potrebuje bolj kot kdajkoli prej, saj naše okolje zaznamujejo »protislovne
kulturne provokacije«. Papež Frančišek je zato izrazil svoje spoštovanje in hvaležnost
za dragoceno delo, ki ga člani združenja opravljajo kot profesorji in strokovnjaki
za Sveto pismo. Obenem je izpostavil pomen svetopisemske eksegeze za Božje ljudstvo.
Ta, kot zatrjuje tudi Papeška svetopisemska komisija, v Cerkvi in svetu izvršuje »nepogrešljivo
nalogo«. Če bi se ji odpovedali, bi bilo razumevanje Svetega pisma »utvara«.
Obenem pa bi taka odpoved pokazala pomanjkanje spoštovanja. Bog je že od časov Stare
zaveze dalje uporabljal vse možnosti človeškega jezika, da je lahko govoril moškim
in ženskam. Ob tem pa je moral svojo Besedo podrediti pogojem tega jezika. »Pravo
spoštovanje do navdihnjenega Svetega pisma zahteva, da se izvrši ves potreben napor,
da bi se lahko dobro doumelo njegov pomen.« In ta naloga je zaupana eksegetom,
ki so na tem področju odgovorni za dobro vseh.
Eksegetovo duhovno življenje
mora biti bogato v dialogu z Gospodom Papež Frančišek je v nadaljevanju spomnil
še na besede sv. Janeza Pavla II. Ta je zatrdil, da mora »katoliška eksegeza, da
bi spoštovala skladnost vere Cerkve in navdihnjenost Svetega pisma, biti pozorna,
da se ne ravna po človeških pogledih na svetopisemska besedila«. Janez Pavel II.
je izpostavil tudi, da mora eksegeza krščanskim vernikom predvsem pomagati, da bi
na čim bolj jasen način v teh besedilih zaznali Božjo Besedo, jo tako bolje sprejeli
in v polnosti živeli v občestvu z Bogom.
Iz tega razloga je nujno, da zna sam
ekseget v svetopisemskih besedilih zaznati Božjo Besedo. To pa je mogoče samo, če
je njegovo duhovno življenje »goreče, bogato v dialogu z Gospodom«. V nasprotnem
primeru eksegetsko raziskovanje ostane nepopolno in ni usmerjeno k svojemu poglavitnemu
cilju. Z drugimi besedami, katoliška eksegeza »nima pravice spominjati na
vodni tok, ki se izgubi med peskom pretirano kritične analize«.
»Zato
se poleg akademske usposobljenosti od katoliškega eksegeta zahteva tudi in predvsem
vera.« Ta se mora ujemati z vero vernega ljudstva, ki se po papeževih besedah
v svoji celovitosti ne more zmotiti. Frančišek je ponovno spomnil na besede sv. Janeza
Pavla II.: »Da bi prispeli do popolnoma veljavne razlage besed, ki jih je navdihnil
Sveti Duh, mora nas same voditi Sveti Duh. Za to pa je potrebno moliti, veliko moliti,
v molitvi prositi za notranjo luč Duha in to luč krotko sprejeti, prositi za
ljubezen, ki nas edina lahko usposobi za razumevanje jezika Boga, ki je ljubezen.«
Marijin
zgled Zgled nam je Devica Marija, ki je v srcu premišljevala besede in dogodke,
ki so bili povezani z njenim Sinom Jezusom: »Marija nas uči v polnosti sprejeti
Božjo Besedo, in to ne samo preko razumskega raziskovanja, temveč s celim našim življenjem.«