Papež članom Italijanskega svetopisemskega združenja: Prositi za ljubezen, ki nas edina lahko usposobi za razumevanje jezika Boga

Papež članom Italijanskega svetopisemskega združenja: Prositi za ljubezen, ki nas edina lahko usposobi za razumevanje jezika Boga

VATIKAN (petek, 12. september 2014, RV) – »Da bi vera odgovorila in da bi ne bila zadušena, jo je potrebno nenehno hraniti z Božjo Besedo.« Tako je zatrdil papež Frančišek, ko je nagovoril člane Italijanskega svetopisemskega združenja. Le-te je danes sprejel v avdienco ob sklepu 43. nacionalnega svetopisemskega tedna, ki vsako leto poteka na njihovo pobudo.

Pomen svetopisemske eksegeze
Kristjan danes Sveto pismo potrebuje bolj kot kdajkoli prej, saj naše okolje zaznamujejo »protislovne kulturne provokacije«. Papež Frančišek je zato izrazil svoje spoštovanje in hvaležnost za dragoceno delo, ki ga člani združenja opravljajo kot profesorji in strokovnjaki za Sveto pismo. Obenem je izpostavil pomen svetopisemske eksegeze za Božje ljudstvo. Ta, kot zatrjuje tudi Papeška svetopisemska komisija, v Cerkvi in svetu izvršuje »nepogrešljivo nalogo«. Če bi se ji odpovedali, bi bilo razumevanje Svetega pisma »utvara«. Obenem pa bi taka odpoved pokazala pomanjkanje spoštovanja. Bog je že od časov Stare zaveze dalje uporabljal vse možnosti človeškega jezika, da je lahko govoril moškim in ženskam. Ob tem pa je moral svojo Besedo podrediti pogojem tega jezika. »Pravo spoštovanje do navdihnjenega Svetega pisma zahteva, da se izvrši ves potreben napor, da bi se lahko dobro doumelo njegov pomen.« In ta naloga je zaupana eksegetom, ki so na tem področju odgovorni za dobro vseh.

Eksegetovo duhovno življenje mora biti bogato v dialogu z Gospodom
Papež Frančišek je v nadaljevanju spomnil še na besede sv. Janeza Pavla II. Ta je zatrdil, da mora »katoliška eksegeza, da bi spoštovala skladnost vere Cerkve in navdihnjenost Svetega pisma, biti pozorna, da se ne ravna po človeških pogledih na svetopisemska besedila«. Janez Pavel II. je izpostavil tudi, da mora eksegeza krščanskim vernikom predvsem pomagati, da bi na čim bolj jasen način v teh besedilih zaznali Božjo Besedo, jo tako bolje sprejeli in v polnosti živeli v občestvu z Bogom.

Iz tega razloga je nujno, da zna sam ekseget v svetopisemskih besedilih zaznati Božjo Besedo. To pa je mogoče samo, če je njegovo duhovno življenje »goreče, bogato v dialogu z Gospodom«. V nasprotnem primeru eksegetsko raziskovanje ostane nepopolno in ni usmerjeno k svojemu poglavitnemu cilju. Z drugimi besedami, katoliška eksegeza »nima pravice spominjati na vodni tok, ki se izgubi med peskom pretirano kritične analize«.

»Zato se poleg akademske usposobljenosti od katoliškega eksegeta zahteva tudi in predvsem vera.« Ta se mora ujemati z vero vernega ljudstva, ki se po papeževih besedah v svoji celovitosti ne more zmotiti. Frančišek je ponovno spomnil na besede sv. Janeza Pavla II.: »Da bi prispeli do popolnoma veljavne razlage besed, ki jih je navdihnil Sveti Duh, mora nas same voditi Sveti Duh. Za to pa je potrebno moliti, veliko moliti, v molitvi prositi za notranjo luč Duha in to luč krotko sprejeti, prositi za ljubezen, ki nas edina lahko usposobi za razumevanje jezika Boga, ki je ljubezen.«

Marijin zgled
Zgled nam je Devica Marija, ki je v srcu premišljevala besede in dogodke, ki so bili povezani z njenim Sinom Jezusom: »Marija nas uči v polnosti sprejeti Božjo Besedo, in to ne samo preko razumskega raziskovanja, temveč s celim našim življenjem.«

Audio: