Papeževa jutranja homilija: Prepoznati lastne grehe – vrata v Jezusovo ljubkovanje
in odpuščanje
VATIKAN (četrtek, 18. september 2014, RV) – Pogum, da se prepoznamo kot grešniki,
nas odpre za Jezusovo ljubkovanje in odpuščanje. Tako je zatrdil papež Frančišek med
današnjo jutranjo mašo, ki jo je kot običajno daroval v kapeli Doma sv. Marte.
Evangeljski
odlomek nam danes pripoveduje o ženi, ki je Jezusu umila noge s solzami, razlila nanj
dišeče olje in ga obrisala z lasmi. Jezus je bil povabljen v hišo nekega farizeja.
Ta je bil »oseba določenega nivoja, kulture«, kot je dejal papež. Želel
je slišati Jezusa, njegov nauk, hotel je vedeti več. V svoji notranjosti je zato obsojal
grešnico. Pa tudi Jezusa, kajti če bi bil zares »prerok, bi vedel, kdo in kakšna
je bila tista ženska«. Ni bil hudoben človek, je nadaljeval papež, le ni zmogel
doumeti ženine geste:
»Ne zmore doumeti osnovnih gest: osnovnih gest ljudi.
Mogoče je ta človek pozabil, kako se poboža otroka, kako se potolaži babico.
V njegovih teorijah, v njegovih mislih, v njegovem življenju vladanja – kajti morda
je bil svetovalec farizejev – je pozabil osnovne življenjske geste, prve geste, ki
smo jih mi vsi, takoj ko smo se rodili, začeli biti deležni preko naših staršev.«
Papež
je nadalje poudaril, da je Jezus farizeja oštel »s ponižnostjo in nežnostjo«.
Zaradi svoje potrpežljivosti, ljubezni, želje, da bi rešil vse, mu je razložil, kaj
je storila tista grešnica in katerih gest ljubeznivosti on sam ni storil. Nato je
med ogorčenim mrmranjem vseh ženi dejal: »Tvoji grehi so odpuščeni! Tvoja vera
te je rešila, pojdi v miru!« Le-te besede je Jezus izrekel samo ženski, ki je
bila grešnica: »To pa je rekel, ker je bila ona sposobna jokati zaradi svojih grehov,
priznati svoje grehe, dejati 'jaz sem grešnica' in to dejati sama sebi.« Jezus
istih besed ni namenil ostalim ljudem, ki sicer niso bili hudobni, vendar pa se tudi
niso prepoznali kot grešniki. Za grešnike so imeli druge: cestninarje, prostitutke
… Grešniki so bili le oni.
Toda Jezus te besede »rešen si, rešena si, rešila
si se« izreče samo tistemu, ki zna odpreti srce in se prepoznati kot grešnik:
»Odrešenje vstopi v srce samo takrat, ko mi srce odpremo za resnico naših grehov.«
Privilegiran prostor srečanja z Jezusom Kristusom so naši lastni grehi. Le-to se morebiti
sliši kot herezija, je še pripomnil papež, a vendar je enako trdil tudi sveti Pavel,
ko se je ponašal samo z dvema stvarema: s svojimi grehi in vstalim Kristusom, ki ga
je rešil.
»Zato je prepoznati lastne grehe, prepoznati lastno bedo, prepoznati
tisto, kar smo, kar smo sposobni narediti in smo naredili – prav to so vrata, ki se
odpirajo v Jezusovo ljubkovanje, v Jezusovo odpuščanje, v Jezusove besede 'pojdi
v miru, tvoja vera te je rešila' – in sicer, ker si bil pogumen, ker si bila
pogumna, da si odprl (odprla) svoje srce Njemu, ki te edini lahko reši.«
Jezus
hinavcem pove, da bodo prostitutke in cestninarji v nebeško kraljestvo prišli pred
njimi. Te besede so izredno močne, je na koncu še poudaril papež Frančišek. Kajti
samo tisti, ki se čutijo grešnike, v priznanju svojih grehov odprejo srce za srečanje
z Jezusom, ki je za vse nas prelil svojo kri.