Ganske škofe na ad limina apostolorum sprejel tudi papež Frančišek

VATIKAN (torek, 23. september 2014, RV) – Na avdienci s papežem Frančiškom so danes bili ganski škofje, ki se te dni v Vatikanu mudijo na obisku ad limina apostolorum. Sveti oče v govoru, ki je škofom bil izročen v branje, zapiše, da škofje kot pastirji Cerkve, ki jo je Gospod ustanovil, da bi bila luč narodom, svoji domovini prinašajo Jezusa Kristusa, ki je pot, resnica in življenje. To počnejo z oznanjanjem vesele novice, obhajanjem zakramentov in vodenjem Božjega ljudstva s ponižnostjo in predanostjo. »Na ta način katoliška skupnost v Gani, zvesta Gospodovi zapovedi in pod vašim vodstvom, bogati družbo z razglašanjem dostojanstva vsake človeške osebe in s pospeševanjem celostnega človekovega razvoja,« poudari papež. Spomni na sinodo o Afriki, ki je potekala leta 2009 ter izpostavi pomen vsakodnevnega spreobrnjenja, da bi »vse naše misli, besede in dejanja bili preobraženi z milostjo« in bi pod vodstvom Svetega Duha postajali vedno bolj »sinovi Očeta, bratje Sina in očetje skupnosti«.

Delo spreobrnjenja in evangelizacije ni lahko, a prinaša dragocene sadove za Cerkev in svet, nadaljuje Frančišek. Iz duhovne vitalnost vernikov izhajajo številne karitativne, zdravstvene in vzgojne dejavnosti ter dela za pravičnost in enakost. Različne storitve, ki se jih nudi v imenu Boga, predvsem revnim in šibkim, so po papeževem prepričanju odgovornost celotne lokalne Cerkve in pod čuječnim bdenjem škofov. Frančišek pri tem izpostavi pomembnost zdravstvene oskrbe, ki jo Cerkev zagotavlja ne samo v Gani, ampak po vsej Zahodni Afriki, ki v tem času trpi zaradi ebole.

Sveti oče v nadaljevanju ganske škofe spodbudi, naj so do svojih duhovnikov kot očetje, naj jim lajšajo bremena in jih vodijo z nežnostjo. Ne pozabi na posvečene osebe in katehiste laike, od katerih je v veliki meri odvisna evangelizacija v Gani. Prav tako poudari pomemben prispevek Cerkve v Gani k celostnemu razvoju posameznikov in celotnega naroda ter doda, da pa ji pogosto primanjkuje materialnih sredstev za izpolnjevanje svojega poslanstva. Škofom ponudi dve osnovni načeli: da je z materialnimi sredstvi treba ravnati pošteno in odgovorno ter da je materialna revščina lahko priložnost, da se več pozornosti usmeri na duhovne potrebe ljudi.

Papež ob koncu v ospredje postavi ekumensko in medversko sodelovanje ter škofe spodbudi, naj se povezujejo z voditelji drugih krščanskih cerkva in verskih skupnosti. »Ekumensko in medversko sodelovanje, ko se ga goji s spoštovanjem in odprtim srcem, prispeva k družbeni ubranosti države ter omogoča rast v razumevanju dostojanstva vsake osebe in v doživljanju skupne človeškosti.«

Audio: