Papež Frančišek: Za prihodnost nekega naroda je nujno potrebno srečanje med mladimi
in ostarelimi. Mladi prispevajo moč, ostareli pa spomin in ljudsko modrost.
TRG SV. PETRA (nedelja, 28. september 2014, RV) – »Evangelij, ki
smo ga slišali, ga danes poslušamo kot evangelij srečanja med mladimi in ostarelimi.
To srečanje je polno veselja, polno vere in polno upanja. Marija je mlada, zelo mlada.
Elizabeta je ostarela, toda v njej se je razodelo Božje usmiljenje in že šest mesecev
skupaj z možem pričakujeta otroka. Marija nam tudi v tej okoliščini kaže pot, saj
je šla obiskat ostarelo sorodnico, ostala pri njej, seveda da bi ji pomagala,
predvsem pa, da bi se od nje, ki je ostarela, naučila modrosti življenja.«
S temi besedami je papež Frančišek začel homilijo med sveto mašo na Trgu sv. Petra
med današnjim srečanjem babic, dedkov ter ostarelih z vsega sveta s papežem. Med prvim
delom srečanja je bil navzoč tudi zaslužni papež Benedikt XVI. Berila današnjega bogoslužja
za to srečanje so vzeta iz Sirahove knjige (Sir 3,1-8), iz 71. psalma (Ps 71,5.9.18),
iz prvega pisma apostola Pavla Timoteju (1Tim 5,1-8) in iz Lukovega evangelija, Marijino
obiskanje ostarele sorodnice Elizabete (Lk 1,39-45).
Četrta zapoved Prvo
berilo z različnimi izrazi odseva četrto zapoved: »Spoštuj očeta in mater,
da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog!«
(2Mz 20,12). Za ljudstvo ni prihodnosti brez srečanja med generacijami, brez tega,
da otroci z hvaležnostjo sprejmejo pričevanje življenja iz rok staršev. V tej hvaležnosti
do tistih, ki so posredovali življenje, je tudi hvaležnost do Očeta, ki je v nebesih.
Nujnost
srečanja med generacijami Včasih pa so generacije mladih, ki zaradi zapletenih
zgodovinskih in kulturnih razlogov močneje čutijo potrebo, da se osamosvojijo od svojih
staršev, kakor da se hočejo osvoboditi dediščine predhodnih generacij, kot v času
upiranja med odraščanjem. Toda, če po tem ne pride do ponovnega srečanja, če ne pride
do novega, rodovitnega ravnovesja med generacijami, je za ljudstvo veliko osiromašenje
in taka svoboda, ki prevladuje v družbi, je lažna svoboda, ki se skoraj vedno spremeni
v avtoritarizem.
Jezusova dopolnitev zakona o družini in prehoda
med generacijami Isto sporočilo izhaja iz spodbude apostola Pavla Timoteju
in po njem krščanski skupnosti. Jezus ni odpravil zakona o družini in prehoda med
generacijami, temveč ga je dopolnil. Jezus je ustanovil novo družino, v kateri je
odnos z njim ter spolnjevanje volje Boga Očeta nad krvnimi vezmi. Toda ljubezen do
Jezusa in do Očeta dopolni ljubezen do staršev, bratov, starih staršev ter prenovi
družinske odnose z življenjskim sokom evangelija ter Svetega Duha. Tako sv. Pavel
priporoča Timoteju, ki je pastir in torej oče skupnosti, naj spoštuje ostarele in
sorodnike ter ga spodbuja, naj to počne z sinovsko držo; ostareli kot, da je tvoj
oče in ostarele žene, kot da so matere (prim. 1Tim 5,1). Voditelj skupnosti ni oproščen
te Božje volje, nasprotno, Kristusova karitativna ljubezen ga spodbuja, da to počne
še z večjo ljubeznijo. Kakor Devica Marija, ki se kljub temu, da bo postala Mesijeva
Mati, čuti spodbujena z ljubeznijo Boga, ki v njej postaja meso, da gre v naglici
k ostareli sorodnici.
Srečanje med mlado Marijo in ostrelo Elizabeto Vrnimo
se torej k tej 'ikoni' polni veselja, upanja in polni vere ter karitativne ljubezni.
Lahko si mislimo, da je Devica Marija, ko je bila v Elizabetini hiši, slišala njo
in njenega moža Zaharija moliti z besedami današnjega psalma:
Zakaj ti
si moje upanje, o Gospod, moje zaupanje, Gospod, od moje mladosti. Ne
zavrzi me v času starosti, ko gre moja moč h koncu, me ne zapusti! Tudi
do starosti in osivelosti, o Bog, me ne zapusti, dokler ne oznanim
tvoje moči temu rodu, vsakemu, ki pride, tvojo mogočnost.
(Ps 71,5.9.18)
Mlada Marija je poslušala in vse ohranjala v svojem srcu. Elizabetina
in Zaharijeva modrost je obogatila njeno mlado dušo. Nista bila sicer izkušena v materinstvu
in očetovstvu, saj je bila tudi za njiju to prva nosečnost, toda bila sta izkušena
v veri, izkušena glede Boga, izkušena v tistem upanju, ki prihaja od Njega in ki ga
ta svet v vsakem obdobju potrebuje. Marija je znala prisluhniti tema ostarelima staršema,
ki sta bila polna čudenja. Njuna modrost je postala dragocen zaklad na njeni poti
ženske, neveste in mame.
S tem nam Devica Marija kaže pot, pot srečanja med
mladimi in ostarelimi. Za prihodnost nekega naroda je nujno potrebno takšno srečanje,
saj mladi prispevajo moč na poti nekega ljudstva, medtem ko ostareli okrepijo to moč
s spominom in ljudsko modrostjo.
Pozdravi pred molitvijo Angelovega
češčenja Pred zaključkom svete maše ter pred molitvijo Angelovega češčenja
je sveti oče pozdravil vse romarje, predvsem ostarele, ki so prišli iz številnih držav
in se jim iz srca zahvalil. Sveti oče je nadalje pozdravil udeležence simpozija –
romanja z naslovom Peti vero, ki so ga pripravili ob 30. obletnici zbora rimske
škofije. »Zahvaljujem se vam za vašo navzočnost in hvala tudi, da
ste skupaj s pevskim zborom Sistina s petjem poživili današnje praznovanje. Še naprej
z veseljem in velikodušnostjo služite pri bogoslužju v vaših skupnostih.« Sveti
oče je še spomnil na včerajšnjo beatifikacijo Alvara del Portilla v Madridu in napovedal,
da se prihodnjo nedeljo začne sinodalno zasedanje na temo o družini in pokazal na
kardinala Baldisserija, ki je odgovoren za sinodo ter prosil molitev zanj, da bo zmogel
to zaupano mu nalogo. »Vabim vse, posameznike in skupnosti, da molite za ta pomemben
dogodek in ta namen izročam v priprošnjo Mariji Salus Populi Romani
(Mariji, Zdravje rimskega ljudstva).«
K molitvi Angelovega češčenja
je papež Frančišek povabil z besedami: »S to molitvijo kličimo Marijino
varstvo nad ostarele po vsem svetu ter še posebej nad tiste, ki živijo v težavnih
razmerah.«